Page 275 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 275
pod zemljo
zvoja, pa čeprav se je to posredno udejanjilo. Pretok tujih in domačih turistov
na Krasu, ki so obiskovali zlasti njegove podzemne jame, je postal hitrejši in
številčnejši. Potovanje do Postojne je postalo dostopnejše tudi manj premo-
žnim slojem prebivalstva, čeprav je z železnico obisk naraščal le postopoma.
Ob izgradnji južne železnice do končne postaje je opaziti večji obisk, ravno
tako naslednje leto, vendar so na število in gibanje obiskovalcev vplivali tudi
drugi dejavniki, kakor politične krize, vojne, epidemije, ki so, kljub ugodnim
prometnim povezavam, pomenile izpad dotoka turistov. Upad obiska opazi-
mo v primeru vojn leta 1859 in 1866. Na priljubljenost oziroma prepoznavnost
turistične destinacije je vplivala tudi promocija s posebnimi reklamami in po-
pusti za vstopnice, potovanja z »vlakom za zabavo« ter organizacija poseb-
nih prireditev (binkoštno slavje). Vlak sicer ni bil edini, a je bil nedvomno po-
memben dejavnik razvoja postojnskega turizma, saj so do prve svetovne vojne
zlasti v času jamskih slavij v kraj peljali vlaki in parniki: »Včerajšnji posebni
vlaki so pripeljali velikanske množice občinstva v našo svetovno jamo. Parnik
iz Benetk je imel 960 tujcev, parnik iz Portorose 620. Dunajski posebni vlak
846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Reke 1100, iz Pulja 590,
iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da jc presegalo število obi-
skovalcev 11.000«.71 Ob takih priložnostih so bili organizirani izleti z vlakom
in s parnikom po ugodnejših cenah.
Potovalni priročniki so tudi na območju Avstro-Ogrske postali priljub-
ljeno čtivo. Potovanje z vlakom se je populariziralo in prav tako opisovanje
železniških tras. Vodniki po južni železnici,72 kakor denimo Mandlov iz leta
1856, je poleg natančnih opisov železniških prog ponujal velik izbor ilustracij
in opisov, ki so bogatili potnikovo dojemanje prostora, ki je na ta način lahko
rekonstruiral svoje bežne vtise o pokrajini, po kateri je potoval (Mandl, 1856).
Eden izmed začetnikov sodobnih oblik turističnih vodnikov, Karl Baedeker,
je leta 1876 izdal Handbuch für Reisende: Südbayern, Tirol und Salzburg, Ste-
iermark, Kärnten, Krain und Küstenland, kjer je opisoval tudi slovenske kra-
je. V vodniku so opisane pot in razdalje od Gradca do Trsta po trasi južne
železnice. Potniku je nudil zemljevide in načrte, podatke o meritvah, kilome-
trih in voznih redih vlakov ter parnikov, urnikih odhodov poštnih pošiljk in
nenazadnje podatke o gostilnah s cenami, vrsto in kakovostjo postrežbe, pri-
poročila za domove, sobe in postelje (Baedeker, 1876).
Pokrajino ob železniški trasi kraške železnice (del trase južne železnice
od Ljubljane do Trsta) je izčrpno opisal Weidmann, ki je poleg vtisov o kraji-
71 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3.
72 Sama družba Južne železnice je izdajala vodnike.
273
zvoja, pa čeprav se je to posredno udejanjilo. Pretok tujih in domačih turistov
na Krasu, ki so obiskovali zlasti njegove podzemne jame, je postal hitrejši in
številčnejši. Potovanje do Postojne je postalo dostopnejše tudi manj premo-
žnim slojem prebivalstva, čeprav je z železnico obisk naraščal le postopoma.
Ob izgradnji južne železnice do končne postaje je opaziti večji obisk, ravno
tako naslednje leto, vendar so na število in gibanje obiskovalcev vplivali tudi
drugi dejavniki, kakor politične krize, vojne, epidemije, ki so, kljub ugodnim
prometnim povezavam, pomenile izpad dotoka turistov. Upad obiska opazi-
mo v primeru vojn leta 1859 in 1866. Na priljubljenost oziroma prepoznavnost
turistične destinacije je vplivala tudi promocija s posebnimi reklamami in po-
pusti za vstopnice, potovanja z »vlakom za zabavo« ter organizacija poseb-
nih prireditev (binkoštno slavje). Vlak sicer ni bil edini, a je bil nedvomno po-
memben dejavnik razvoja postojnskega turizma, saj so do prve svetovne vojne
zlasti v času jamskih slavij v kraj peljali vlaki in parniki: »Včerajšnji posebni
vlaki so pripeljali velikanske množice občinstva v našo svetovno jamo. Parnik
iz Benetk je imel 960 tujcev, parnik iz Portorose 620. Dunajski posebni vlak
846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Reke 1100, iz Pulja 590,
iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da jc presegalo število obi-
skovalcev 11.000«.71 Ob takih priložnostih so bili organizirani izleti z vlakom
in s parnikom po ugodnejših cenah.
Potovalni priročniki so tudi na območju Avstro-Ogrske postali priljub-
ljeno čtivo. Potovanje z vlakom se je populariziralo in prav tako opisovanje
železniških tras. Vodniki po južni železnici,72 kakor denimo Mandlov iz leta
1856, je poleg natančnih opisov železniških prog ponujal velik izbor ilustracij
in opisov, ki so bogatili potnikovo dojemanje prostora, ki je na ta način lahko
rekonstruiral svoje bežne vtise o pokrajini, po kateri je potoval (Mandl, 1856).
Eden izmed začetnikov sodobnih oblik turističnih vodnikov, Karl Baedeker,
je leta 1876 izdal Handbuch für Reisende: Südbayern, Tirol und Salzburg, Ste-
iermark, Kärnten, Krain und Küstenland, kjer je opisoval tudi slovenske kra-
je. V vodniku so opisane pot in razdalje od Gradca do Trsta po trasi južne
železnice. Potniku je nudil zemljevide in načrte, podatke o meritvah, kilome-
trih in voznih redih vlakov ter parnikov, urnikih odhodov poštnih pošiljk in
nenazadnje podatke o gostilnah s cenami, vrsto in kakovostjo postrežbe, pri-
poročila za domove, sobe in postelje (Baedeker, 1876).
Pokrajino ob železniški trasi kraške železnice (del trase južne železnice
od Ljubljane do Trsta) je izčrpno opisal Weidmann, ki je poleg vtisov o kraji-
71 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3.
72 Sama družba Južne železnice je izdajala vodnike.
273
