Page 98 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 98
turizem v avstrijskem primorju
zdravilišču, že omenjeni Bertetich,29 je prevzel finančno breme obnove kopa-
lišča. Ravno tako so bila pred sezono opravljena dela na bivalnem delu kom-
pleksa. Bertetich je izvedel nekatere izboljšave. Kuhinjo je ločil od ostalih bi-
valnih prostorov (zunanja vrata), naredil odprtino na strehi, ki je omogočala
več svetlobe in kroženje zraka, poleg že obstoječih devetih sob z osemnajsti-
mi posteljami je v pritličju uredil še prostor, ki je bil dostopnejši za manj pre-
možne. Stanje namestitev je dr. Cicuta ocenil kot dobro in zaključil s pozitiv-
nim mnenjem glede odprtja zdravilišča v prihajajoči sezoni, saj je ustrezalo
zdravstvenim in higienskim predpisom. Sicer opozarja na potrebo po nad-
zoru nad cenami kopanj, hrane in drugih stroškov v termah ter po redni pri-
sotnosti (obiskovanje) zdravnika v termah, ki bi sledil tamkajšnjemu zdra-
vstvenemu stanju bolnikov, za kar naj bi dobival ustrezno plačilo.30 Bertetich
je nekdanje lesene kadi zamenjal z opečnatimi in betonskimi, skupaj jih je
bilo osem. Že analize dr. Petrovicha iz leta 1822 so pokazale, da je tamkaj-
šnja voda primerna za zdravljenje kroničnih obolenj kože in kožnih nadlog,
paraliz, skrofuloznih tumorov, revme in sifilisa. Temperatura vode je bila po
podatkih analize dunajskega znanstvenika Carla de Hauerja konec junija 29
ºR oziroma 36 ºC.31 Tudi Kandler v svojem delu o Motovunu piše o termal-
ni vodi, ki je po naravi identična termalni vodi v Tržiču, je enake temperatu-
re (32 °R) in so jo uporabljali že Rimljani (Kandler, 1875, 12).32 Konec 70-ih let
19. stoletja so v Sv. Štefanu uspešno zdravili kožna obolenja, trdovratne razje-
de, limfatični tumor, paralize ter posebej mišične in sklepne revmatizme, ka-
kor tudi hipertrofijo jeter, histerijo in amenorejo (Blažević, 1987, 54).33 Konec
80-ih let je bilo v toplicah že šestnajst kadi.
Na podlagi poročil, ki jih je Bertetich tekom poletja leta 190034 poslal na
okrajno glavarstvo v Poreču, lahko razberemo strukturo obiskovalcev skozi
sezono. Do 16. junija so zabeležene tri osebe, od tega ena iz Ravenne in dve iz
Pulja. Eno osebo je spremljala žena. V drugi polovici meseca je zabeleženih 9
obiskovalcev. Večina je prihajala iz bližnjih krajev in Trsta. Prvo polovico ju-
lija so zabeležili 18 obiskovalcev, drugo polovico pa še nadaljnjih 45. Večino-
29 Pred njim je s termalnim zdraviliščem upravljal g. Gressan.
30 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/41,
Materia 6, š. 324: poročilo (št. 6) je dr. Cicuta 9. 6. 1872 poslal na okrajno glavarstvo v Poreč.
31 Hauerjevo poročilo je bilo leta 1868 objavljeno v: La Provincia, Le terme sulfuree di Santo Stefano
in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 143; La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in
Istria (Continuazione), 1. 8. 1878, Anno XII, N. 15, 117.
32 Kandler omenja tudi termalno vodo v Izoli. Njena temperatura je nižja kakor tista v Sv. Štefanu in
Tržiču.
33 La Provincia, Le terme di Santo Stefano in Istria, 16. 8. 1877, Anno XI, N. 16, 123.
34 Pred tem letom nismo zasledili tovrstnih poročil.
96
zdravilišču, že omenjeni Bertetich,29 je prevzel finančno breme obnove kopa-
lišča. Ravno tako so bila pred sezono opravljena dela na bivalnem delu kom-
pleksa. Bertetich je izvedel nekatere izboljšave. Kuhinjo je ločil od ostalih bi-
valnih prostorov (zunanja vrata), naredil odprtino na strehi, ki je omogočala
več svetlobe in kroženje zraka, poleg že obstoječih devetih sob z osemnajsti-
mi posteljami je v pritličju uredil še prostor, ki je bil dostopnejši za manj pre-
možne. Stanje namestitev je dr. Cicuta ocenil kot dobro in zaključil s pozitiv-
nim mnenjem glede odprtja zdravilišča v prihajajoči sezoni, saj je ustrezalo
zdravstvenim in higienskim predpisom. Sicer opozarja na potrebo po nad-
zoru nad cenami kopanj, hrane in drugih stroškov v termah ter po redni pri-
sotnosti (obiskovanje) zdravnika v termah, ki bi sledil tamkajšnjemu zdra-
vstvenemu stanju bolnikov, za kar naj bi dobival ustrezno plačilo.30 Bertetich
je nekdanje lesene kadi zamenjal z opečnatimi in betonskimi, skupaj jih je
bilo osem. Že analize dr. Petrovicha iz leta 1822 so pokazale, da je tamkaj-
šnja voda primerna za zdravljenje kroničnih obolenj kože in kožnih nadlog,
paraliz, skrofuloznih tumorov, revme in sifilisa. Temperatura vode je bila po
podatkih analize dunajskega znanstvenika Carla de Hauerja konec junija 29
ºR oziroma 36 ºC.31 Tudi Kandler v svojem delu o Motovunu piše o termal-
ni vodi, ki je po naravi identična termalni vodi v Tržiču, je enake temperatu-
re (32 °R) in so jo uporabljali že Rimljani (Kandler, 1875, 12).32 Konec 70-ih let
19. stoletja so v Sv. Štefanu uspešno zdravili kožna obolenja, trdovratne razje-
de, limfatični tumor, paralize ter posebej mišične in sklepne revmatizme, ka-
kor tudi hipertrofijo jeter, histerijo in amenorejo (Blažević, 1987, 54).33 Konec
80-ih let je bilo v toplicah že šestnajst kadi.
Na podlagi poročil, ki jih je Bertetich tekom poletja leta 190034 poslal na
okrajno glavarstvo v Poreču, lahko razberemo strukturo obiskovalcev skozi
sezono. Do 16. junija so zabeležene tri osebe, od tega ena iz Ravenne in dve iz
Pulja. Eno osebo je spremljala žena. V drugi polovici meseca je zabeleženih 9
obiskovalcev. Večina je prihajala iz bližnjih krajev in Trsta. Prvo polovico ju-
lija so zabeležili 18 obiskovalcev, drugo polovico pa še nadaljnjih 45. Večino-
29 Pred njim je s termalnim zdraviliščem upravljal g. Gressan.
30 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/41,
Materia 6, š. 324: poročilo (št. 6) je dr. Cicuta 9. 6. 1872 poslal na okrajno glavarstvo v Poreč.
31 Hauerjevo poročilo je bilo leta 1868 objavljeno v: La Provincia, Le terme sulfuree di Santo Stefano
in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 143; La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in
Istria (Continuazione), 1. 8. 1878, Anno XII, N. 15, 117.
32 Kandler omenja tudi termalno vodo v Izoli. Njena temperatura je nižja kakor tista v Sv. Štefanu in
Tržiču.
33 La Provincia, Le terme di Santo Stefano in Istria, 16. 8. 1877, Anno XI, N. 16, 123.
34 Pred tem letom nismo zasledili tovrstnih poročil.
96
