Page 97 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 97
toplice sv. štefan
Za toplice v Sv. Štefanu in Tržiču je v drugi polovici 19. stoletja gosto-
ta obiska zelo nestabilna; priča smo pravim vzponom in padcem v kratkih ča-
sovnih obdobjih. Število obiskovalcev je bilo v Tržiču bistveno večje kakor v
Sv. Štefanu, vendar v obeh termalnih krajih lahko sledimo stalnim nihanjem,
ki so lahko zelo izrazita, kakor denimo leta 1869, ko je, zanimivo, obisk sko-
kovito narastel v Sv. Štefanu, v Tržiču pa drastično padel. Razloge za take pre-
skoke je težko identificirati. Nekateri sodobni pisci so beležili, da kljub narav-
nim danostim, kakovosti vode, ugodni legi in učinkovitosti zdravljenja v Sv.
Štefanu letno naštejejo le okrog 130 obiskovalcev (70-a leta 19. stoletja). Raz-
meram je botrovalo tudi pomanjkanje zadostne namestitvene infrastrukture
in prostorov, kjer bi se gostje lahko srečevali. Tudi po izgradnji železniške po-
vezave med Divačo in Puljem s postajo v Buzetu in z rednimi parniškimi li-
nijami, ki so pristajale v Novigradu, ni opaziti velikega porasta gostov, čeprav
nekateri že v štiridesetih letih 19. stoletja večji dotok gostov pripisujejo novi
državni cesti za Motovun, ki je imela odcep tudi proti Buzetu, od koder so
lahko turisti, iskalci zdravilne vode, hitreje in lažje prišli do term v Sv. Štefa-
nu (Benussi, 1888, 24).
Uspešen razvoj je omejevala lastniška struktura toplic v Sv. Štefanu, ki
se je dokončno uredila šele na začetku 70-ih let. Gravisiji so toplice leta 1872
dali v najem in kmalu v odkup Antonu Bertetich iz Oprtlja.28 Bertetich je bil
kot zakupnik in kasnejši lastnik kopališkega obrata z imenom Stabilimento
bagni termali S. Stefano Istria dolžan pošiljati poročila o frekvenci obisko-
valcev term in poročati o razmerah v toplicah. Obiskovalci so se delili na ko-
palce in tujce. Pred otvoritvijo sezone v termalnem kopališču je moral biti za-
gotovljen ustrezen nivo primernosti. Kakor že v preteklih letih je pristojni
zdravnik (ali v primeru leta 1872 upokojeni fizik dr. Cicuta) opravil inšpekci-
jo nastanitev in kopeli (stanje in temperatura vode) na kraju samem. Njego-
vo poročilo je obsegalo opis kapacitet v zdravilišču (dve dvorani, ena name-
njena kopanju, druga bivanju). Novi podjetnik, ki je nastopil v termalnem
Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3,
1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft
1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL,
Heft 2, 1892.
28 »Nel 1872 questi bagni venivano dati in appalto al sig. Antonio Bertetich di Portole e l'anno segu-
ente diveniva sua proprietà« (La Provincia, 3, 1878, 117). Glede predaje pravic do term in kopališča
državi so že na začetku 60-ih let potekala pogajanja (AST, 2, 127, Sezione II, Classifica 2/12, Mate-
ria 10 Erezione di Stabilimenti balneari, dopis N. 458, ki ga je deželni zbor Istre v Poreču poslal na
namestništvo v Trst, 8.1.1862). Benussi piše, da je Bertetich terme kupil leta 1875, po odpravi fevdal-
nih vezi.
95
Za toplice v Sv. Štefanu in Tržiču je v drugi polovici 19. stoletja gosto-
ta obiska zelo nestabilna; priča smo pravim vzponom in padcem v kratkih ča-
sovnih obdobjih. Število obiskovalcev je bilo v Tržiču bistveno večje kakor v
Sv. Štefanu, vendar v obeh termalnih krajih lahko sledimo stalnim nihanjem,
ki so lahko zelo izrazita, kakor denimo leta 1869, ko je, zanimivo, obisk sko-
kovito narastel v Sv. Štefanu, v Tržiču pa drastično padel. Razloge za take pre-
skoke je težko identificirati. Nekateri sodobni pisci so beležili, da kljub narav-
nim danostim, kakovosti vode, ugodni legi in učinkovitosti zdravljenja v Sv.
Štefanu letno naštejejo le okrog 130 obiskovalcev (70-a leta 19. stoletja). Raz-
meram je botrovalo tudi pomanjkanje zadostne namestitvene infrastrukture
in prostorov, kjer bi se gostje lahko srečevali. Tudi po izgradnji železniške po-
vezave med Divačo in Puljem s postajo v Buzetu in z rednimi parniškimi li-
nijami, ki so pristajale v Novigradu, ni opaziti velikega porasta gostov, čeprav
nekateri že v štiridesetih letih 19. stoletja večji dotok gostov pripisujejo novi
državni cesti za Motovun, ki je imela odcep tudi proti Buzetu, od koder so
lahko turisti, iskalci zdravilne vode, hitreje in lažje prišli do term v Sv. Štefa-
nu (Benussi, 1888, 24).
Uspešen razvoj je omejevala lastniška struktura toplic v Sv. Štefanu, ki
se je dokončno uredila šele na začetku 70-ih let. Gravisiji so toplice leta 1872
dali v najem in kmalu v odkup Antonu Bertetich iz Oprtlja.28 Bertetich je bil
kot zakupnik in kasnejši lastnik kopališkega obrata z imenom Stabilimento
bagni termali S. Stefano Istria dolžan pošiljati poročila o frekvenci obisko-
valcev term in poročati o razmerah v toplicah. Obiskovalci so se delili na ko-
palce in tujce. Pred otvoritvijo sezone v termalnem kopališču je moral biti za-
gotovljen ustrezen nivo primernosti. Kakor že v preteklih letih je pristojni
zdravnik (ali v primeru leta 1872 upokojeni fizik dr. Cicuta) opravil inšpekci-
jo nastanitev in kopeli (stanje in temperatura vode) na kraju samem. Njego-
vo poročilo je obsegalo opis kapacitet v zdravilišču (dve dvorani, ena name-
njena kopanju, druga bivanju). Novi podjetnik, ki je nastopil v termalnem
Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3,
1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft
1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL,
Heft 2, 1892.
28 »Nel 1872 questi bagni venivano dati in appalto al sig. Antonio Bertetich di Portole e l'anno segu-
ente diveniva sua proprietà« (La Provincia, 3, 1878, 117). Glede predaje pravic do term in kopališča
državi so že na začetku 60-ih let potekala pogajanja (AST, 2, 127, Sezione II, Classifica 2/12, Mate-
ria 10 Erezione di Stabilimenti balneari, dopis N. 458, ki ga je deželni zbor Istre v Poreču poslal na
namestništvo v Trst, 8.1.1862). Benussi piše, da je Bertetich terme kupil leta 1875, po odpravi fevdal-
nih vezi.
95
