Page 102 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 102
turizem v avstrijskem primorju
ki in trgovci, nekaj pa je bilo tudi uradnikov in učiteljev. Poleg njih so prisotni
tudi kmetje in delavci. Slednji so skoraj vsi prihajali iz Pulja.46
Tabela 4: Število obiskovalcev v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1907–1913.
Leto Število obiskovalcev
1907 271
1908 298
1909 322
1910 310
1911 378
1912 277
1913 348
1914*
ni podatka
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichi-
sche Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band
LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2
1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913.
* Za leto 1914, ki zaznamuje začetek prve svetovne vojne, nismo uspeli pri-
dobiti podatka o obiskovalcih, kar velja tudi za morska letovišča, ki so obrav-
navana v nadaljevanju.
Terme v Sv. Štefanu so v avstrijskem obdobju pridobile na veljavi, saj
so bile tudi formalno priznane in vključene v državne statistike, ki so vodile
evidence obiskovalcev v zdraviliščih monarhije, vendar je bil obisk v termah
neprimerno manjši v primerjavi z drugimi zdravilišči dežele in države. Temu
so botrovali različni, že navedeni vzroki, težave z lastništvom, s finančnimi
sredstvi, z infrastrukturo in s prometno povezavo ter nenazadnje z interesom
oblasti za vlaganje v zdravilišče (sicer je prisoten, ampak nikoli realiziran).
Žvepleno zdravilišče tudi ne sodi med »klasična« termalna zdravilišča, ki
so se uspešno razvijala v monarhiji in tudi v slovenskih deželah, kakor so npr.
Rogaška Slatina,47 Dobrna in drugi kraji. V poročilih ne zasledimo omembe
postranskih dejavnosti za goste, koncertov, izletov, čitalnic in podobnih de-
javnosti, potrebnih za vzpostavitev uspešnega zdravilišča oziroma že kar leto-
46 DAPA, Carsko-kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1913, G/1 Trgovina i obrt,
općenito, Sv. Stjepan, toplice, popis kupača, š. 172: poročila je Bertetich pošiljal na okrajno gla-
varstvo v Poreču, datirana 2. 8. 1913 (16304), 2. 9. 1913 (17618), 1. 10. 1913 (18674); NUK, Österreichi-
sche Statistik: Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
47 V Rogaški Slatini kot najuspešnejši termalni turistični destinaciji na Slovenskem je bilo leta 1912
5.300 gostov, kar je neprimerno več kot v toplicah Sv. Štefan.
100
ki in trgovci, nekaj pa je bilo tudi uradnikov in učiteljev. Poleg njih so prisotni
tudi kmetje in delavci. Slednji so skoraj vsi prihajali iz Pulja.46
Tabela 4: Število obiskovalcev v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1907–1913.
Leto Število obiskovalcev
1907 271
1908 298
1909 322
1910 310
1911 378
1912 277
1913 348
1914*
ni podatka
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichi-
sche Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band
LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2
1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913.
* Za leto 1914, ki zaznamuje začetek prve svetovne vojne, nismo uspeli pri-
dobiti podatka o obiskovalcih, kar velja tudi za morska letovišča, ki so obrav-
navana v nadaljevanju.
Terme v Sv. Štefanu so v avstrijskem obdobju pridobile na veljavi, saj
so bile tudi formalno priznane in vključene v državne statistike, ki so vodile
evidence obiskovalcev v zdraviliščih monarhije, vendar je bil obisk v termah
neprimerno manjši v primerjavi z drugimi zdravilišči dežele in države. Temu
so botrovali različni, že navedeni vzroki, težave z lastništvom, s finančnimi
sredstvi, z infrastrukturo in s prometno povezavo ter nenazadnje z interesom
oblasti za vlaganje v zdravilišče (sicer je prisoten, ampak nikoli realiziran).
Žvepleno zdravilišče tudi ne sodi med »klasična« termalna zdravilišča, ki
so se uspešno razvijala v monarhiji in tudi v slovenskih deželah, kakor so npr.
Rogaška Slatina,47 Dobrna in drugi kraji. V poročilih ne zasledimo omembe
postranskih dejavnosti za goste, koncertov, izletov, čitalnic in podobnih de-
javnosti, potrebnih za vzpostavitev uspešnega zdravilišča oziroma že kar leto-
46 DAPA, Carsko-kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1913, G/1 Trgovina i obrt,
općenito, Sv. Stjepan, toplice, popis kupača, š. 172: poročila je Bertetich pošiljal na okrajno gla-
varstvo v Poreču, datirana 2. 8. 1913 (16304), 2. 9. 1913 (17618), 1. 10. 1913 (18674); NUK, Österreichi-
sche Statistik: Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
47 V Rogaški Slatini kot najuspešnejši termalni turistični destinaciji na Slovenskem je bilo leta 1912
5.300 gostov, kar je neprimerno več kot v toplicah Sv. Štefan.
100
