Page 11 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Uvod
Vedenje potrošnika, v turizmu ali drugih kontekstih potrošnje, je ključni indikator kako-
vosti, uspešnosti in ustreznosti dela v turizmu oziroma drugih dejavnostih. Pričujoča mo-
nografija se ukvarja z vedenjem potrošnika v turizmu, zato se vse omembe vedenja nanašajo
na turista, torej potrošnika v kontekstu turizma. Vedenje turista se pojavlja v fazah načrto-
vanja in izvajanja počitnic ter tudi po povratku domov. Poznati je potrebno različne pojav-
ne oblike vedenja v posamezni fazi, v kolikor želi turistični ponudnik ali destinacija oceniti
ustreznost svojih trženjskih in operativnih pristopov k razvoju, trženju ter izvajanju turi-
stične dejavnosti. Vedenje turista je najpomembnejši indikator ali napovedovalec vedenja
turistov v prihodnosti. Upoštevajoč družbeno vlogo turista pa je vedenje enega turista lah-
ko tudi indikator vedenja drugega. Turisti s svojim vedenjem namreč postavljajo družbene
norme vedenja v kontekstu turizma in tem normam sledijo tudi drugi potrošniki; tisti, ki
že, pa tudi tisti, ki še ne potujejo oziroma posameznega vedenja še ne prakticirajo.
Vedenje turistov je kontekst potrošniškega vedenja pri nakupu, koriščenju in opušča-
nju turističnih storitev. Za storitve velja, da so neoprijemljive, zaradi česar jih je težje trži-
ti. Storitve v turizmu pa imajo še dodatni oteževalni dejavnik, saj se v veliki meri nahajajo
izven kraja, kjer se nakupno vedenje dogaja. Na primer, turist iz Slovenije kupuje turistično
izkušnjo v Grčiji. Poleg dejstva, da turistične storitve ni moč prijeti ali otipati, je pomemb-
no tudi dejstvo, da si turist težko predstavlja okolje, v katerem bo določeno storitev lahko
koristil ali doživel. Ta neoprijemljivost je torej še povečana zaradi dejstva, da posameznik
ne pozna okolja, v katerem se storitev izvaja. Oprijemljivost storitev je omejena tudi v pri-
merih osebnih (npr. kozmetični tretma, striženje, kosilo) storitev, ki jih ljudje kupujejo v
svojem vsakdanjem okolju. Je pa oprijemljivost takšne storitve boljša, saj lahko posameznik
storitev kupuje tam, kjer se bo le-ta izvajala (npr. v dotičnem kozmetičnem salonu), zato si
lažje predstavlja, kako se bo določena storitev izvedla – torej, kakšna bo.
Pojavne oblike vedenja turistov so raznolike in se načeloma dogajajo v več fazah. Vsa-
ka faza vsebuje proces načrtovanja, odločanja in nakupa. Na primer, turisti počitnice načr-
tujejo direktno preko ponudnika (npr. rezervirajo sobo direktno preko hotela) ali indirek-
tno preko posrednika turistične storitve (npr. rezervirajo sobo preko potovalne agencije).
11
Vedenje potrošnika, v turizmu ali drugih kontekstih potrošnje, je ključni indikator kako-
vosti, uspešnosti in ustreznosti dela v turizmu oziroma drugih dejavnostih. Pričujoča mo-
nografija se ukvarja z vedenjem potrošnika v turizmu, zato se vse omembe vedenja nanašajo
na turista, torej potrošnika v kontekstu turizma. Vedenje turista se pojavlja v fazah načrto-
vanja in izvajanja počitnic ter tudi po povratku domov. Poznati je potrebno različne pojav-
ne oblike vedenja v posamezni fazi, v kolikor želi turistični ponudnik ali destinacija oceniti
ustreznost svojih trženjskih in operativnih pristopov k razvoju, trženju ter izvajanju turi-
stične dejavnosti. Vedenje turista je najpomembnejši indikator ali napovedovalec vedenja
turistov v prihodnosti. Upoštevajoč družbeno vlogo turista pa je vedenje enega turista lah-
ko tudi indikator vedenja drugega. Turisti s svojim vedenjem namreč postavljajo družbene
norme vedenja v kontekstu turizma in tem normam sledijo tudi drugi potrošniki; tisti, ki
že, pa tudi tisti, ki še ne potujejo oziroma posameznega vedenja še ne prakticirajo.
Vedenje turistov je kontekst potrošniškega vedenja pri nakupu, koriščenju in opušča-
nju turističnih storitev. Za storitve velja, da so neoprijemljive, zaradi česar jih je težje trži-
ti. Storitve v turizmu pa imajo še dodatni oteževalni dejavnik, saj se v veliki meri nahajajo
izven kraja, kjer se nakupno vedenje dogaja. Na primer, turist iz Slovenije kupuje turistično
izkušnjo v Grčiji. Poleg dejstva, da turistične storitve ni moč prijeti ali otipati, je pomemb-
no tudi dejstvo, da si turist težko predstavlja okolje, v katerem bo določeno storitev lahko
koristil ali doživel. Ta neoprijemljivost je torej še povečana zaradi dejstva, da posameznik
ne pozna okolja, v katerem se storitev izvaja. Oprijemljivost storitev je omejena tudi v pri-
merih osebnih (npr. kozmetični tretma, striženje, kosilo) storitev, ki jih ljudje kupujejo v
svojem vsakdanjem okolju. Je pa oprijemljivost takšne storitve boljša, saj lahko posameznik
storitev kupuje tam, kjer se bo le-ta izvajala (npr. v dotičnem kozmetičnem salonu), zato si
lažje predstavlja, kako se bo določena storitev izvedla – torej, kakšna bo.
Pojavne oblike vedenja turistov so raznolike in se načeloma dogajajo v več fazah. Vsa-
ka faza vsebuje proces načrtovanja, odločanja in nakupa. Na primer, turisti počitnice načr-
tujejo direktno preko ponudnika (npr. rezervirajo sobo direktno preko hotela) ali indirek-
tno preko posrednika turistične storitve (npr. rezervirajo sobo preko potovalne agencije).
11
