Page 99 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
zaključek
lize podatkov ter za prikaz rezultatov uporabljajo enostavne metode, kot so na primer gra-
fi (npr. Dolnicar, 2013).
Občasno spremljanje vedenja turistov slednjega prikazuje le v določenem času oziro-
ma trenutku. Postavljanje oziroma oblikovanje strateških razvojnih odločitev na takšnih
analitičnih podlagah je zelo občutljivo in tvegano. Za veljavno in zanesljivo empirično pod-
prto strateško načrtovanje potrebujemo dolgoročne podatke o vedenju turistov, zato mo-
rajo ponudniki in destinacije oblikovati enovit dolgoročen sistem spremljanja vedenja turi-
stov. Tak sistem mora biti predvsem realističen in izvedljiv. Pri tem je potrebno upoštevati
inteletkualne in finančne zmogljivosti ponudnika in destinacije. Prav tako pa mora tak sis-
tem upoštevati tudi realno dostopnost do podatkov o vedenju turistov. Države različno
pristopajo k spremljanju vedenja turistov, a dejstvo je, da v turizmu obstaja izrazita konku-
renca med destinacijami in individualnimi ponudniki, zato je potrebno poznati vedenje ak-
tualnih pa tudi potencialnih turistov. Le tako lahko destinacija ali ponudnik ugotovita, v
katerem delu turistične ponudbe, na katerem delu globalnega turističnega trga in skozi ka-
tere globalne promocijsko-distribucijske kanale lahko uspešno plasirata svoj imižd in svo-
jo turistično ponudbo.
Opazovati, spremljati in meriti pomeni vedeti o tem, kaj se dogaja. Opazovanje, spre-
mljanje in merjenje zagotavlja tudi, da turistični ponudniki poznajo svojega potrošnika in
njegove izkušnje s turistično ponudbo. Na podlagi slednjega lahko turistična dejavnost bi-
stveno zanesljiveje načrtuje strateške srednje- in dolgoročne razvojne strategije ter aktivno-
sti trženja turistične ponudbe. Pri oblikovanju sistema spremljanja vedenja turistov pa ne
smemo pozabiti, da veliko podatkov že spremljamo, le da se z njimi še nihče ne ukvarja ozi-
roma jih analizira.
99
lize podatkov ter za prikaz rezultatov uporabljajo enostavne metode, kot so na primer gra-
fi (npr. Dolnicar, 2013).
Občasno spremljanje vedenja turistov slednjega prikazuje le v določenem času oziro-
ma trenutku. Postavljanje oziroma oblikovanje strateških razvojnih odločitev na takšnih
analitičnih podlagah je zelo občutljivo in tvegano. Za veljavno in zanesljivo empirično pod-
prto strateško načrtovanje potrebujemo dolgoročne podatke o vedenju turistov, zato mo-
rajo ponudniki in destinacije oblikovati enovit dolgoročen sistem spremljanja vedenja turi-
stov. Tak sistem mora biti predvsem realističen in izvedljiv. Pri tem je potrebno upoštevati
inteletkualne in finančne zmogljivosti ponudnika in destinacije. Prav tako pa mora tak sis-
tem upoštevati tudi realno dostopnost do podatkov o vedenju turistov. Države različno
pristopajo k spremljanju vedenja turistov, a dejstvo je, da v turizmu obstaja izrazita konku-
renca med destinacijami in individualnimi ponudniki, zato je potrebno poznati vedenje ak-
tualnih pa tudi potencialnih turistov. Le tako lahko destinacija ali ponudnik ugotovita, v
katerem delu turistične ponudbe, na katerem delu globalnega turističnega trga in skozi ka-
tere globalne promocijsko-distribucijske kanale lahko uspešno plasirata svoj imižd in svo-
jo turistično ponudbo.
Opazovati, spremljati in meriti pomeni vedeti o tem, kaj se dogaja. Opazovanje, spre-
mljanje in merjenje zagotavlja tudi, da turistični ponudniki poznajo svojega potrošnika in
njegove izkušnje s turistično ponudbo. Na podlagi slednjega lahko turistična dejavnost bi-
stveno zanesljiveje načrtuje strateške srednje- in dolgoročne razvojne strategije ter aktivno-
sti trženja turistične ponudbe. Pri oblikovanju sistema spremljanja vedenja turistov pa ne
smemo pozabiti, da veliko podatkov že spremljamo, le da se z njimi še nihče ne ukvarja ozi-
roma jih analizira.
99
