Page 94 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
8. V zadnjih letih se pojavljajo empirične in eksperimentalne raziskave, ki dajejo natanč-
nejše vpoglede v metodološke vsebine spremljanja vedenja turistov in predlagajo prak-
tične ter uporabne nasvete za oblikovanje sistema spremljanja vedenja turistov.
Empirični del monografske publikacije sestoji iz analize sistemov spremljana vedenja
turistov v sedmih državah in šestih mednarodnih baz podatkov o vedenju mednarodnih
turistov. Ključne ugotovitve empiričnega dela lahko strnemo v naslednjih točkah:
– Spremljanje vedenja turistov se razlikuje med opazovanimi državami in se izvaja na
individualni in agregatni ravni, kar omogoča analiziranje vedenja skupin turistov pa
tudi individualnega turista. Raziskave na individualni ravni (na primer, uporaba kva-
litativnih intervjujev ali potovalnih dnevnikov” so redkejše kot raziskave, ki omogo-
čajo spremljanje vedenja večjih skupin turistov (na primer, kvantitativne raziskave z
uporabo anketnih vprašalnikov).
– Države uporabljajo raznolike sisteme in načine za spremljanje vedenja turistov. Podat-
ki pa niso uporabni zgolj za turistične ponudnike specifične države, temveč tudi za tu-
ristične ponudnike drugih držav.
– Pretežno se uporabljajo kvantitativni metodološki pristopi spremljanja vedenja turi-
stov. Prevladuje raba samoizpovednega vedenja turistov, ki ima seveda številne ome-
jitve (npr. pristranskost odgovorov zaradi slabega spomina ali družbenih norm, veza-
nih na specifično vedenje).
– Podatki o vedenju turistov so uporabni tako za splošno kot strokovno javnost in so
praviloma neomejeno dostopni. Podatki, ki so dostopni omejeno, pa se lahko pridobi-
vajo proti plačilu konkretnih podatkov oziroma ob plačilu članarine organizaciji, ki
podatke zbira.
– Upoštevajoč omejen vzorec opazovanih sistemov za spremljanje vedenja turistov, ne
moremo zanesljivo trditi, da med kakovostjo sistema spremljanja vedenja turistov in
uspešnostjo turističnega gospodarstva obstaja značilna povezava.
– Med opazovanimi državami obstaja velika razlika glede kompleksnosti sistema spre-
mljanja vedenja turistov, kar se seveda kaže tudi v obsegu in kakovosti izsledkov raz-
iskav ali empiričnih smernic za razvoj turistične ponudbe, ki so na voljo strokovni in
splošni javnosti.
– Med opazovanimi državami lahko le redko zasledimo sistem spremljanja vedenja tu-
ristov z uporabo dejanskih vedenjskih podatkov (ang. big data). Slednje je lahko rezul-
tat omejenega dostopa do »velikih podatkov« ali pa zgolj pomanjkljivega opisa meto-
dologije pridobivanja podatkov. Je pa moč razbrati, da na podlagi »big data« države
poročajo o prihodih in nočitvah turistov.
– Opazovane države dajejo podatke o vedenju turistov na voljo pretežno brezplačno, z
nekaj primeri zahtevanih plačil ali vezave dostopa do podatkov na članstvo v organi-
zaciji, ki podatke objavlja.
– Analize sekundarnih podatkov o vedenju turistov so na voljo pogosteje in praviloma
pri vseh opazovanih državah, medtem ko so primarne raziskave z velikim uporabni-
škim potencialom redkost (npr. vsake toliko let).
– Za spremljanje vedenja turistov so pristojne nacionalne turistične organizacije oziro-
ma tudi specifične raziskovalne organizacije (npr. TRA v Avstraliji), ki vodijo sistem
94
8. V zadnjih letih se pojavljajo empirične in eksperimentalne raziskave, ki dajejo natanč-
nejše vpoglede v metodološke vsebine spremljanja vedenja turistov in predlagajo prak-
tične ter uporabne nasvete za oblikovanje sistema spremljanja vedenja turistov.
Empirični del monografske publikacije sestoji iz analize sistemov spremljana vedenja
turistov v sedmih državah in šestih mednarodnih baz podatkov o vedenju mednarodnih
turistov. Ključne ugotovitve empiričnega dela lahko strnemo v naslednjih točkah:
– Spremljanje vedenja turistov se razlikuje med opazovanimi državami in se izvaja na
individualni in agregatni ravni, kar omogoča analiziranje vedenja skupin turistov pa
tudi individualnega turista. Raziskave na individualni ravni (na primer, uporaba kva-
litativnih intervjujev ali potovalnih dnevnikov” so redkejše kot raziskave, ki omogo-
čajo spremljanje vedenja večjih skupin turistov (na primer, kvantitativne raziskave z
uporabo anketnih vprašalnikov).
– Države uporabljajo raznolike sisteme in načine za spremljanje vedenja turistov. Podat-
ki pa niso uporabni zgolj za turistične ponudnike specifične države, temveč tudi za tu-
ristične ponudnike drugih držav.
– Pretežno se uporabljajo kvantitativni metodološki pristopi spremljanja vedenja turi-
stov. Prevladuje raba samoizpovednega vedenja turistov, ki ima seveda številne ome-
jitve (npr. pristranskost odgovorov zaradi slabega spomina ali družbenih norm, veza-
nih na specifično vedenje).
– Podatki o vedenju turistov so uporabni tako za splošno kot strokovno javnost in so
praviloma neomejeno dostopni. Podatki, ki so dostopni omejeno, pa se lahko pridobi-
vajo proti plačilu konkretnih podatkov oziroma ob plačilu članarine organizaciji, ki
podatke zbira.
– Upoštevajoč omejen vzorec opazovanih sistemov za spremljanje vedenja turistov, ne
moremo zanesljivo trditi, da med kakovostjo sistema spremljanja vedenja turistov in
uspešnostjo turističnega gospodarstva obstaja značilna povezava.
– Med opazovanimi državami obstaja velika razlika glede kompleksnosti sistema spre-
mljanja vedenja turistov, kar se seveda kaže tudi v obsegu in kakovosti izsledkov raz-
iskav ali empiričnih smernic za razvoj turistične ponudbe, ki so na voljo strokovni in
splošni javnosti.
– Med opazovanimi državami lahko le redko zasledimo sistem spremljanja vedenja tu-
ristov z uporabo dejanskih vedenjskih podatkov (ang. big data). Slednje je lahko rezul-
tat omejenega dostopa do »velikih podatkov« ali pa zgolj pomanjkljivega opisa meto-
dologije pridobivanja podatkov. Je pa moč razbrati, da na podlagi »big data« države
poročajo o prihodih in nočitvah turistov.
– Opazovane države dajejo podatke o vedenju turistov na voljo pretežno brezplačno, z
nekaj primeri zahtevanih plačil ali vezave dostopa do podatkov na članstvo v organi-
zaciji, ki podatke objavlja.
– Analize sekundarnih podatkov o vedenju turistov so na voljo pogosteje in praviloma
pri vseh opazovanih državah, medtem ko so primarne raziskave z velikim uporabni-
škim potencialom redkost (npr. vsake toliko let).
– Za spremljanje vedenja turistov so pristojne nacionalne turistične organizacije oziro-
ma tudi specifične raziskovalne organizacije (npr. TRA v Avstraliji), ki vodijo sistem
94
