Page 95 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
ugotovitve
spremljanja vedenja turistov. Podatke se pridobiva neposredno od ponudnikov turi-
stičnih storitev in proizvodov oziroma s primarnimi raziskavami, ki jih upravljavci
sistemov spremljanja vedenja turistov poverjajo drugim (tudi mednarodno uveljavlje-
nim) raziskovalnim organizacijam.
– Podatki o vedenju turistov so načeloma samostojni in ne vsebujejo informacij (po-
datkov), ki bi nakazovali na dejavnike vedenja. Takšni podatki imajo nizko uporabno
vrednost, saj brez poznavanja dejavnikov vedenja težko ocenjujemo uporabnost po-
datkov o vedenju in še manj načrtujemo kakovostne promocijsko-prodajne kampanje
oziroma razvojne procese.
– Mednarodne baze podatkov vsebujejo podatke o vedenju turistov za relativno dolga
časovna obdobja in tako omogočajo analize vedenja turistov na ravni destinacije ali
trga z upoštevanjem in analizo soodvisnosti vedenja od situacijskih dejavnikov (npr.
stopnja recesije, vizumski režimi itd.) v večdesetletnem obdobju. Takšen analitični
pristop omogoča analizo odvisnosti (tj. povezanosti) vedenja od splošnih situacijskih
dejavnikov, kar lahko ponudniki uporabijo kot napotke pri odpravljanju ovir določe-
nega vedenja turistov, ki so situacijske narave.
Upoštevajoč ključne omejitve vzorca in podatkov o praksah spremljanja vedenja tu-
ristov ugotavljamo, da opazovane države uporabljajo zelo raznolike pristope k merjenju ve-
denja turistov. Ali so raznolike prakse merjenja vedenja turistov tudi vzrok za različno sto-
pnjo konkurenčnosti je vprašanje, ki gotovo terja dodatne raziskave in analize. Gotovo pa
odgovor na to vprašanje lahko poda številne usmeritve za vzpostavljanje mehanizmov spre-
mljanja vedenja turistov v praksi in hkrati omogoči empirično preverbo metodoloških in
teoretičnih razlag vedenja turistov. Logično sklepanje je, da le pravilen pristop k merjenju
vedenja turistov omogoča izvedljive, učinkovite in ustrezne poslovne odločitve za načrto-
vanje in izvajanje turistične ponudbe.
95
spremljanja vedenja turistov. Podatke se pridobiva neposredno od ponudnikov turi-
stičnih storitev in proizvodov oziroma s primarnimi raziskavami, ki jih upravljavci
sistemov spremljanja vedenja turistov poverjajo drugim (tudi mednarodno uveljavlje-
nim) raziskovalnim organizacijam.
– Podatki o vedenju turistov so načeloma samostojni in ne vsebujejo informacij (po-
datkov), ki bi nakazovali na dejavnike vedenja. Takšni podatki imajo nizko uporabno
vrednost, saj brez poznavanja dejavnikov vedenja težko ocenjujemo uporabnost po-
datkov o vedenju in še manj načrtujemo kakovostne promocijsko-prodajne kampanje
oziroma razvojne procese.
– Mednarodne baze podatkov vsebujejo podatke o vedenju turistov za relativno dolga
časovna obdobja in tako omogočajo analize vedenja turistov na ravni destinacije ali
trga z upoštevanjem in analizo soodvisnosti vedenja od situacijskih dejavnikov (npr.
stopnja recesije, vizumski režimi itd.) v večdesetletnem obdobju. Takšen analitični
pristop omogoča analizo odvisnosti (tj. povezanosti) vedenja od splošnih situacijskih
dejavnikov, kar lahko ponudniki uporabijo kot napotke pri odpravljanju ovir določe-
nega vedenja turistov, ki so situacijske narave.
Upoštevajoč ključne omejitve vzorca in podatkov o praksah spremljanja vedenja tu-
ristov ugotavljamo, da opazovane države uporabljajo zelo raznolike pristope k merjenju ve-
denja turistov. Ali so raznolike prakse merjenja vedenja turistov tudi vzrok za različno sto-
pnjo konkurenčnosti je vprašanje, ki gotovo terja dodatne raziskave in analize. Gotovo pa
odgovor na to vprašanje lahko poda številne usmeritve za vzpostavljanje mehanizmov spre-
mljanja vedenja turistov v praksi in hkrati omogoči empirično preverbo metodoloških in
teoretičnih razlag vedenja turistov. Logično sklepanje je, da le pravilen pristop k merjenju
vedenja turistov omogoča izvedljive, učinkovite in ustrezne poslovne odločitve za načrto-
vanje in izvajanje turistične ponudbe.
95
