Page 22 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 22
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population 20 ter RTC. Methods: Office workers within the National Health Service were re-
cruited and their office group randomised to either intervention or control.
The intervention group received a height-adjustable workstation and support-
ing behaviour change techniques. Data were collected at baseline, 3, 6 and 12
months. Primary outcome: reduction in objectively measured sitting at work.
Secondary outcomes: objectively measured physical activity, biomarkers,
work-related health and psycho-social measures. Results: 37 office clusters (146
office workers) were recruited. 19 office clusters (77 office workers) were ran-
domised to receive the intervention and 18 (69 office workers) to control. The
3, 6 and 12 month follow up results for all outcome measures will be presented.
Conclusions: This is the first fully powered, longer term randomised controlled
trial of a workplace intervention to reduce sitting time to be conducted in the
UK and Europe. The Department of Health funded this research.
Key words: Sitting, standing, workplace, randomised controlled trial

Gibalna/športna aktivnost, telesni fitnes in preventiva:
pomen za delovno aktivno populacijo
Physical Activity, Physical Fitness and Prevention:
Role for the Working Population
Herbert Löllgen1, Ruth Löllgen2
1 Univ. of Mainz, Germany, Chairman EFSMA Scient.Educ Commission (Lausanne),
Bermesgasse 23 b, 42897 Remscheid, Germany,
2 Dept. Pediatric Diseases Univ. of Bern, Switzerland
herbert.loellgen@gmx.de
Izhodišča: Gibalna neaktivnost in podaljševanje dnevne količine časa pred zaslo-
ni predstavlja naraščajoči zdravstveni problem delovno aktivne populacije
kakor tudi splošen problem prebivalstva širom sveta. To imenujemo sindrom
pomanjkanja gibalne/športne aktivnosti. Na drugi strani številne študije in tu-
di meta analize potrjujejo pozitivne učinke redne gibalne/športne aktivnosti
(GŠA). Diskusija: Redna GŠA je danes široko sprejeta kot eden najpomembne-
jših dejavnikov za ohranjanje ali izboljšanje zdravja ter preprečevanje številnih
nenalezljivih bolezni. GŠA zmanjšuje tveganje za obolevnost in umrljivost zara-
di srčno-žilnih bolezni kakor tudi vseh vzrokov. Posledično je GŠA temelj pre-
ventivnega delovanja in zdravljenja številnih bolezni ter tako izboljšuje kakovost
življenja in življenjsko dobo. GŠA zmanjšuje posledice dolgotrajnega sedenja in
sedentarnega življenjskega sloga ter deluje kot zdravilo: ima številne indikacije,
nelinearno krivuljo povezanosti med količino in učinki, številne telesne in psiho-
somatske učinke, ter malo stranskih učinkov in kontraindikacij. Podobne učinke
lahko pripišemo telesnemu fitnesu, ki ga lahko opredelimo s pomočjo merjen-
ja največje moči, največje porabe kisika ali drugimi gibalnimi testi. GŠA je torej
večnamensko zdravilo za preprečevanje in zdravljenje različnih bolezni. Zakl-
juček: obstaja široko sprejeto stališče in prepričljivi dokazi o pozitivnih učinkih
GŠA, vključujoč vsakodnevne aktivnosti, pri ohranjanju zdravja delovno ak-
tivne populacije. Za ohranjanje in izboljševanje zdravja je ključno: ne kajenje,
redna GŠA, zdrava prehrana in normalna telesna teža.
Ključne besede: kakovost življenja, prevention, telesna aktivnost, fitnes.
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27