Page 26 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 26
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population 24 Vabljeno predavanje
Invited lecture
Duševno zdravje delovno aktivne populacije v Slovenije: glavni
izzivi danes in jutri
Mental health of work-active population in Slovenia: main
challanges today and tomorrow
Saška Roškar
National Institute of Public Health, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
saska.roskar@nijz.si
Duševno zdravje sodi med najpomembnejše javnozdravstvene vsebine saj lah-
ko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s
stresom v vsakdanjem življenju ter učinkovito in plodno prispeva v svojo skup-
nost. V Sloveniji nimamo strateškega dokumenta na področju duševnega zdra-
vja saj Predlog Resolucije Nacionalnega plana za duševno zdravje 2014–2018 žal
še ni sprejet. Se pa nekatere prednostne vsebine kljub temu izvajajo v obliki
projektnega dela na nacionalni ali regionalni ravni. Najbolj prevalentne težave
na področju duševnega zdravja odrasle populacije so depresija, anksiozne in
stresne motnje ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola. V le-
tih 2008–2015 je za tretjino upadlo število prvih obiskov (primarna zdravstve-
na raven) zaradi depresivne epizode, poraslo pa je število prvih obiskov zara-
di reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje. Podoben trend je pri končnih
diagnozah zaznati na sekundarni zdravstveni ravni. Velik javnozdravstveni prob-
lem v Sloveniji ostaja tudi umrljivost zaradi samomora, ki pa v zadnjih dveh
desetletjih kaže trend upadanja pri obeh spolih in vseh starostnih skupinah.
Poseben izziv dodatno predstavlja stigmatiziranost duševnih težav in negativ-
na stališča do iskanja pomoči. Slednje je še posebej izraženo pri moških, mla-
jših osebah in osebah iz vzhodne kohezijske regije, kjer so kazalniki duševne-
ga zdravja slabši.
Ključne besede: duševno zdravje, depresija, samomor, stigma, dostopnost
pomoči,
Mental Health represents is an important public health topic. It inevitably con-
tributes to the well being of the society as a whole and is related to great eco-
nomic costs. Slovenija lacks a strategic document in the filed of mental health
since the Resolution of National Plan for Mental Health 2014 - 2018 is not yet
confirmed. Nevertheless some priority topics are addressed via different pro-
jects either on national or regional level. The most prevalent mental health
complaints of work active population are depression, anxiety, stress related
disorders and mental or behavioural diorders due to alchocol. Between 2008
– 2015 a decrease was observed in the number of first visits on the primary
health care level due to depression, whereas an increase was observed in the
number of first visits due to adverse reactions on stress. Similar trend was ob-
served in the number of final diagnoses on the secondary health care level. A
major public health problem remains suicide mortality, which fortunately has
shown a decreasing trend in the last two decades in both genders and most
age groups. Another chellange represents the stigmatization of mental health
Invited lecture
Duševno zdravje delovno aktivne populacije v Slovenije: glavni
izzivi danes in jutri
Mental health of work-active population in Slovenia: main
challanges today and tomorrow
Saška Roškar
National Institute of Public Health, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
saska.roskar@nijz.si
Duševno zdravje sodi med najpomembnejše javnozdravstvene vsebine saj lah-
ko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s
stresom v vsakdanjem življenju ter učinkovito in plodno prispeva v svojo skup-
nost. V Sloveniji nimamo strateškega dokumenta na področju duševnega zdra-
vja saj Predlog Resolucije Nacionalnega plana za duševno zdravje 2014–2018 žal
še ni sprejet. Se pa nekatere prednostne vsebine kljub temu izvajajo v obliki
projektnega dela na nacionalni ali regionalni ravni. Najbolj prevalentne težave
na področju duševnega zdravja odrasle populacije so depresija, anksiozne in
stresne motnje ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola. V le-
tih 2008–2015 je za tretjino upadlo število prvih obiskov (primarna zdravstve-
na raven) zaradi depresivne epizode, poraslo pa je število prvih obiskov zara-
di reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje. Podoben trend je pri končnih
diagnozah zaznati na sekundarni zdravstveni ravni. Velik javnozdravstveni prob-
lem v Sloveniji ostaja tudi umrljivost zaradi samomora, ki pa v zadnjih dveh
desetletjih kaže trend upadanja pri obeh spolih in vseh starostnih skupinah.
Poseben izziv dodatno predstavlja stigmatiziranost duševnih težav in negativ-
na stališča do iskanja pomoči. Slednje je še posebej izraženo pri moških, mla-
jših osebah in osebah iz vzhodne kohezijske regije, kjer so kazalniki duševne-
ga zdravja slabši.
Ključne besede: duševno zdravje, depresija, samomor, stigma, dostopnost
pomoči,
Mental Health represents is an important public health topic. It inevitably con-
tributes to the well being of the society as a whole and is related to great eco-
nomic costs. Slovenija lacks a strategic document in the filed of mental health
since the Resolution of National Plan for Mental Health 2014 - 2018 is not yet
confirmed. Nevertheless some priority topics are addressed via different pro-
jects either on national or regional level. The most prevalent mental health
complaints of work active population are depression, anxiety, stress related
disorders and mental or behavioural diorders due to alchocol. Between 2008
– 2015 a decrease was observed in the number of first visits on the primary
health care level due to depression, whereas an increase was observed in the
number of first visits due to adverse reactions on stress. Similar trend was ob-
served in the number of final diagnoses on the secondary health care level. A
major public health problem remains suicide mortality, which fortunately has
shown a decreasing trend in the last two decades in both genders and most
age groups. Another chellange represents the stigmatization of mental health
