Page 104 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Sirmiju (Sirmium – Sremska Mitrovica), v Iustiniana Prima (Caričin Grad),
posamične najdbe so znane tudi iz Skodra (Skadar; Milošević 1976, 102–8;
Ivanišević in Stamenković 2010, 39–52; Hoxha 2003, 99).
Sklep
Arheološke raziskave in analize steklarske proizvodnje v antiki prinašajo
vedno nove podatke, tako glede proizvodnje stekla kot surovine kot sekun-
darne proizvodnje širom imperija (Nenna 2007). Pregled znanih in novih
najdb območja JV Alp in Jadrana, povezanih z rimsko steklarsko proizvo-
dnjo, prav tako odkriva nova dejstva; ta odražajo živahne in tesne trgovske
stike, ki so se v času pozne republike in zgodnjega imperija razvili med ja-
dranskim območjem in njegovim zaledjem (Aquileia – Emona – Celeia –
Poetovio; Aquileia – Emona – Siscia; Aquileia – Pula – Iader), prav tako pa
s področjem vzhodnega Sredozemlja, središčem razvoja in napredka antič-
nega steklarstva.
Dediščina proizvodnje stekla na območju današnje Slovenije in njene-
ga sosedstva je izjemno bogata in raznolika, vendar v mnogih primerih še
ne v celoti ovrednotena, zato raziskave in obdelava novoodkritega gradiva
tečejo dalje. Poudariti pa velja, da po propadu Rimskega imperija nimamo
dokazov o neposrednem nadaljevanju steklarske proizvodnje v mlajša ob-
dobja. V samostanu Žiče, ustanovljenem ok. leta 1160, so v bogati knjižni-
ci med drugim hranili tudi knjige o obdelavi in proizvodnji stekla (Lazar
2003b, 81). Kdaj in kako pa se je obrt v srednjem veku ponovno razvila, os-
taja odprto.
***
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz projekta »Izvedba
poizkopavalne obdelave arhiva najdišča Ribnica za izvedena zaščitna ar-
heološka izkopavanja« financiranega s strani DARS in ZVKDS (ZVKDS
PG-10-40/2018).
Literatura
Abramić, M. 1959. »Eine römische Lampe mit Darstellung des Glasblasens.«
Bonner Jahrbücher 159: 149–51.
Auth, H. S. 1975. »Roman Glass.« V Excavations at Salona, Yugoslavia (1969–
1972), ur. C. W. Clairmont, 145–75. Park Ridge, NJ: Noyes Press.
102
Sirmiju (Sirmium – Sremska Mitrovica), v Iustiniana Prima (Caričin Grad),
posamične najdbe so znane tudi iz Skodra (Skadar; Milošević 1976, 102–8;
Ivanišević in Stamenković 2010, 39–52; Hoxha 2003, 99).
Sklep
Arheološke raziskave in analize steklarske proizvodnje v antiki prinašajo
vedno nove podatke, tako glede proizvodnje stekla kot surovine kot sekun-
darne proizvodnje širom imperija (Nenna 2007). Pregled znanih in novih
najdb območja JV Alp in Jadrana, povezanih z rimsko steklarsko proizvo-
dnjo, prav tako odkriva nova dejstva; ta odražajo živahne in tesne trgovske
stike, ki so se v času pozne republike in zgodnjega imperija razvili med ja-
dranskim območjem in njegovim zaledjem (Aquileia – Emona – Celeia –
Poetovio; Aquileia – Emona – Siscia; Aquileia – Pula – Iader), prav tako pa
s področjem vzhodnega Sredozemlja, središčem razvoja in napredka antič-
nega steklarstva.
Dediščina proizvodnje stekla na območju današnje Slovenije in njene-
ga sosedstva je izjemno bogata in raznolika, vendar v mnogih primerih še
ne v celoti ovrednotena, zato raziskave in obdelava novoodkritega gradiva
tečejo dalje. Poudariti pa velja, da po propadu Rimskega imperija nimamo
dokazov o neposrednem nadaljevanju steklarske proizvodnje v mlajša ob-
dobja. V samostanu Žiče, ustanovljenem ok. leta 1160, so v bogati knjižni-
ci med drugim hranili tudi knjige o obdelavi in proizvodnji stekla (Lazar
2003b, 81). Kdaj in kako pa se je obrt v srednjem veku ponovno razvila, os-
taja odprto.
***
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz projekta »Izvedba
poizkopavalne obdelave arhiva najdišča Ribnica za izvedena zaščitna ar-
heološka izkopavanja« financiranega s strani DARS in ZVKDS (ZVKDS
PG-10-40/2018).
Literatura
Abramić, M. 1959. »Eine römische Lampe mit Darstellung des Glasblasens.«
Bonner Jahrbücher 159: 149–51.
Auth, H. S. 1975. »Roman Glass.« V Excavations at Salona, Yugoslavia (1969–
1972), ur. C. W. Clairmont, 145–75. Park Ridge, NJ: Noyes Press.
102
