Page 101 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem

ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana

je po našem mnenju še vedno nekoliko vprašljiva. Samo tloris peči, brez
kakršnihkoli spremljajočih najdb in situ, povezanih s proizvodnjo stekla,
še ne more biti nedvoumen dokaz, da gre za steklarsko peč.

Neposredni arheološki dokazi o obdelavi stekla (Leljak in Lazar 2014,
130 in op. 36) na najdišču niso bili odkriti; dokler teh dokazov ni, ne mo-
remo nedvoumno govoriti o steklarski proizvodnji na področju južnega
dela province Panonije. Verjetnost obstaja, ni pa nedvoumno dokazana z
najdbami.

Na drugi strani arheološke najdbe iz Dalmacije obstoj lokalne proi-
zvodnje stekla potrjujejo ne samo z ostanki verjetne steklarske peči (Auth
1975), ampak tudi epigrafski podatki oz. najdbe (Buljević 2005, 9, sl. 6). V
Saloni so ostanke steklarske peči odkrili v sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja, ležala je severno od kurije. Toda začetek obratovanja oz. delovanja
peči žal ni natančno časovno opredeljen; datiran je v obdobje od 1. do 3. sto-
letja (Auth 1975, 147; Clairmont in von Gonzenbach 1975, 58–63, 230, pl. 4. 8.
63). Najdbo pa dopolnjujejo drugi dokazi o delovanju steklarjev. Na odlom-
ku sarkofaga s salonitanske nekropole Manastirine je ohranjeno ime ste-

Slika 5: Solin (Salona, Hrvaška) – marmorni kalup za dno steklenice z napisom Miscenius
Ampliatus facit Salonas (Arheološki muzej Split; po Buljević 2004)

99