Page 99 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 99
ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana
Ob natančnejšem pregledu objavljenega gradiva z izkopavanj v insu-
li XXXI moramo izraziti dvom, ali je na odkritem mestu res delovala ste-
klarska delavnica. Skromnost ostankov arhitekture peči ni presenetljiva.
Zanimivo pa je, da na opekah ni ostankov steklene žlindre oziroma stalje-
nega stekla, ampak se opek držijo koščki stekla in odlomki posod. Do tega
lahko pride tudi pri požaru in zatorej ti ostanki niso nujno del uničene ste-
klarske peči. Ostalo gradivo so bili pretežno odlomki steklenih posod in
okenskega stekla, nič pa ne govori v prid obdelavi stekla. Med odlomki po-
sod prevladujejo čaše oblike Isings 96, ki so gladke ali okrašene z modri-
mi kapljami, plitve skodele z gubami (Isings 117) in steklene svetilke s čepki
(Lazar 2003, 198, oblika 9.3.1.). Plast je bila na osnovi novčnih najdb in ste-
kla datirana na konec 4. in začetek 5. stoletja (Plesničar Gec 1981, 142).
Ostanke uničenih posod in okenskega stekla lahko interpretiramo na
več načinov. Morda gre za zbiranje odpadnega stekla za ponovno uporabo,
navado, ki je bila uveljavljena in jo poznamo z več rimskih najdišč (Price
1991, 23). Gradivo kaže časovno enotnost in majhno raznolikost, zato lah-
ko pomislimo tudi na prodajalno stekla. V neposredni bližini so delova-
le tudi terme (insula XXXII) in morda so bile prav one glavni odjemalec. S
tem izpostavljamo več možnih interpretacij najdb iz insule XXXI, neposre-
dne dokaze o delovanju steklarjev pa moramo še odkriti.
Med zaščitnimi izkopavanji v Kranju ob gradu Kieselstein leta 1998 so
arheologi naleteli na zanimive strukture, ki so jih interpretirali kot ostanke
poznoantične steklarske delavnice oz. dveh steklarskih peči (Sagadin 2004,
107). Na površini 7 x 13 m so odkrili dve okrogli jami. Premer prve je bil 1,9–
2,1 m (gl. 1 m), druge pa 2–2,2 m (gl. 0,6 m). Vkopani sta bili v glino in na
notranji strani ometani. Večja jama je imela na Z strani razširitev za ku-
rišče, zapolnjeno s plastjo žganine. Zapolnjena je bila s kamni, na površini
nekaterih je bila plast steklastega sloja, zaradi izpostavljenosti veliki vroči-
ni. Med jamama je bila ploščad premera 1 m, utrjena z malto in zamejena s
kamenjem. Približno meter od prve jame je ležal plitev bazen (vel. 2,1 x 1,2
m), ki je bil delno zapolnjen z apnencem in ostanki školjk.
Med drobnimi najdbami je bilo veliko odlomkov stekla, pretežno ustja
in dna čaš na nogi, mnoge so bile poškodovane v ognju. Na osnovi kera-
mičnega gradiva in stekla so kompleks datirali v 6. stoletje (Sagadin 2004,
110).
Čeprav kompleks v Kranju še ni bil v celoti objavljen, želimo ponov-
no opozoriti na problem njegove interpretacije (Lazar 2003a, 217). Na naj-
dišču in ob t. i. pečeh ni bilo najdb, značilnih za obdelavo stekla, deformi-
97
Ob natančnejšem pregledu objavljenega gradiva z izkopavanj v insu-
li XXXI moramo izraziti dvom, ali je na odkritem mestu res delovala ste-
klarska delavnica. Skromnost ostankov arhitekture peči ni presenetljiva.
Zanimivo pa je, da na opekah ni ostankov steklene žlindre oziroma stalje-
nega stekla, ampak se opek držijo koščki stekla in odlomki posod. Do tega
lahko pride tudi pri požaru in zatorej ti ostanki niso nujno del uničene ste-
klarske peči. Ostalo gradivo so bili pretežno odlomki steklenih posod in
okenskega stekla, nič pa ne govori v prid obdelavi stekla. Med odlomki po-
sod prevladujejo čaše oblike Isings 96, ki so gladke ali okrašene z modri-
mi kapljami, plitve skodele z gubami (Isings 117) in steklene svetilke s čepki
(Lazar 2003, 198, oblika 9.3.1.). Plast je bila na osnovi novčnih najdb in ste-
kla datirana na konec 4. in začetek 5. stoletja (Plesničar Gec 1981, 142).
Ostanke uničenih posod in okenskega stekla lahko interpretiramo na
več načinov. Morda gre za zbiranje odpadnega stekla za ponovno uporabo,
navado, ki je bila uveljavljena in jo poznamo z več rimskih najdišč (Price
1991, 23). Gradivo kaže časovno enotnost in majhno raznolikost, zato lah-
ko pomislimo tudi na prodajalno stekla. V neposredni bližini so delova-
le tudi terme (insula XXXII) in morda so bile prav one glavni odjemalec. S
tem izpostavljamo več možnih interpretacij najdb iz insule XXXI, neposre-
dne dokaze o delovanju steklarjev pa moramo še odkriti.
Med zaščitnimi izkopavanji v Kranju ob gradu Kieselstein leta 1998 so
arheologi naleteli na zanimive strukture, ki so jih interpretirali kot ostanke
poznoantične steklarske delavnice oz. dveh steklarskih peči (Sagadin 2004,
107). Na površini 7 x 13 m so odkrili dve okrogli jami. Premer prve je bil 1,9–
2,1 m (gl. 1 m), druge pa 2–2,2 m (gl. 0,6 m). Vkopani sta bili v glino in na
notranji strani ometani. Večja jama je imela na Z strani razširitev za ku-
rišče, zapolnjeno s plastjo žganine. Zapolnjena je bila s kamni, na površini
nekaterih je bila plast steklastega sloja, zaradi izpostavljenosti veliki vroči-
ni. Med jamama je bila ploščad premera 1 m, utrjena z malto in zamejena s
kamenjem. Približno meter od prve jame je ležal plitev bazen (vel. 2,1 x 1,2
m), ki je bil delno zapolnjen z apnencem in ostanki školjk.
Med drobnimi najdbami je bilo veliko odlomkov stekla, pretežno ustja
in dna čaš na nogi, mnoge so bile poškodovane v ognju. Na osnovi kera-
mičnega gradiva in stekla so kompleks datirali v 6. stoletje (Sagadin 2004,
110).
Čeprav kompleks v Kranju še ni bil v celoti objavljen, želimo ponov-
no opozoriti na problem njegove interpretacije (Lazar 2003a, 217). Na naj-
dišču in ob t. i. pečeh ni bilo najdb, značilnih za obdelavo stekla, deformi-
97
