Page 103 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana
2.5 Nova odkritja v Črni gori – Doclea
Za konec velja omeniti še zadnja pomembna odkritja iz rimske Dokleje
(Doclea – Duklja) v Črni gori, ki jih je objavil kolega Miloš Živanović (2014,
47). V teku izkopavanj v letih 2002 do 2013 je bil odkrit obrtni predel v
poznoantičnem mestu, ki je nastal na opuščenem in zapuščenem predelu
mestnega kapitolija. Središče rimskega mesta Doclea je v poznorimski dobi
izgubilo svoj pomen in zato so ta predel zasedli obrtniki ter tu postavili de-
lavnice za predelavo železa in obdelavo stekla. Mestne komunikacije so ob-
močje še vedno povezovale z mestoma Dyrrhachium (Drač, Albanija) in
Salona (Solin, Hrvaška).
Steklarski obrat je obsegal večje območje, ki še ni v celoti raziskano.
Tekom 4. stoletja so stare stavbe podrli in predel očistili ter na tem mestu
zgradili steklarsko delavnico, ki jo datirajo na konec 4. in začetek 5. stole-
tja (Živanović 2014, 130). Odkriti so bili trije prostori s posamičnimi pečmi
(3/IX, 15/IX, 12/IX; slika 6) in domnevajo, da so nastale oz. delovale v ča-
sovnem zaporedju.
Peči so bile zgrajene v kotu prostora, ob njih so odkrili številne odpad-
ke obdelave stekla, talilnike in fragmente stekla. Prostori so bili dokaj veli-
ki, kar kaže na dobro organiziran obrat, morda so bili nekateri posebej na-
menjeni shranjevanju in celo okraševanju (Živanović 2014, 101, 130, pl. 42,
49).
Odkrite oblike posod so bile pretežno namenjene pitju in shranjeva-
nju tekočin, najštevilnejše med njimi pa so polkroglaste čaše oblike Isings
96, pretežno datirane v 4. in 5. stoletje (Isings 1959; Živanović 2014, 130).
V enem od prostorov so naleteli na veliko število odlomkov steklenih za-
pestnic in jagod, zato domnevajo, da je tu obstajala tudi proizvodnja t. i.
črnega stekla4 (soba IX, Živanović 2014, 131). Trenutne najdbe kažejo, da je
steklarski obrat v prvih desetletjih 5. stoletja prenehal delovati; izdelkov, ki
bi bili značilni za 6. in 7. stoletje, na najdišču niso odkrili (Živanović 2014,
98, 131).
Podobni obrtni centri poznorimske dobe, ki govorijo o preobrazbi ur-
banih centrov številnih rimskih mest, so znani tudi iz mest Romuliana in
Ulpiana v provinci Meziji in sodijo v čas 4. in 5. stoletja (Janković 1983,
102–3; Parović in Pešikan 1991, 33–60). Osnovani so bili znotraj zaprtega
mestnega predela in so izkoristili nekdanjo oz. ohranjeno infrastrukturo.
Poznorimske steklarske delavnice so bile v tem delu imperija odkrite tudi v
4 Izraz črno steklo uporabljamo kot terminus technicus; več o tem gl. v Lazar 2019 s
tam navedeno literaturo.
101
2.5 Nova odkritja v Črni gori – Doclea
Za konec velja omeniti še zadnja pomembna odkritja iz rimske Dokleje
(Doclea – Duklja) v Črni gori, ki jih je objavil kolega Miloš Živanović (2014,
47). V teku izkopavanj v letih 2002 do 2013 je bil odkrit obrtni predel v
poznoantičnem mestu, ki je nastal na opuščenem in zapuščenem predelu
mestnega kapitolija. Središče rimskega mesta Doclea je v poznorimski dobi
izgubilo svoj pomen in zato so ta predel zasedli obrtniki ter tu postavili de-
lavnice za predelavo železa in obdelavo stekla. Mestne komunikacije so ob-
močje še vedno povezovale z mestoma Dyrrhachium (Drač, Albanija) in
Salona (Solin, Hrvaška).
Steklarski obrat je obsegal večje območje, ki še ni v celoti raziskano.
Tekom 4. stoletja so stare stavbe podrli in predel očistili ter na tem mestu
zgradili steklarsko delavnico, ki jo datirajo na konec 4. in začetek 5. stole-
tja (Živanović 2014, 130). Odkriti so bili trije prostori s posamičnimi pečmi
(3/IX, 15/IX, 12/IX; slika 6) in domnevajo, da so nastale oz. delovale v ča-
sovnem zaporedju.
Peči so bile zgrajene v kotu prostora, ob njih so odkrili številne odpad-
ke obdelave stekla, talilnike in fragmente stekla. Prostori so bili dokaj veli-
ki, kar kaže na dobro organiziran obrat, morda so bili nekateri posebej na-
menjeni shranjevanju in celo okraševanju (Živanović 2014, 101, 130, pl. 42,
49).
Odkrite oblike posod so bile pretežno namenjene pitju in shranjeva-
nju tekočin, najštevilnejše med njimi pa so polkroglaste čaše oblike Isings
96, pretežno datirane v 4. in 5. stoletje (Isings 1959; Živanović 2014, 130).
V enem od prostorov so naleteli na veliko število odlomkov steklenih za-
pestnic in jagod, zato domnevajo, da je tu obstajala tudi proizvodnja t. i.
črnega stekla4 (soba IX, Živanović 2014, 131). Trenutne najdbe kažejo, da je
steklarski obrat v prvih desetletjih 5. stoletja prenehal delovati; izdelkov, ki
bi bili značilni za 6. in 7. stoletje, na najdišču niso odkrili (Živanović 2014,
98, 131).
Podobni obrtni centri poznorimske dobe, ki govorijo o preobrazbi ur-
banih centrov številnih rimskih mest, so znani tudi iz mest Romuliana in
Ulpiana v provinci Meziji in sodijo v čas 4. in 5. stoletja (Janković 1983,
102–3; Parović in Pešikan 1991, 33–60). Osnovani so bili znotraj zaprtega
mestnega predela in so izkoristili nekdanjo oz. ohranjeno infrastrukturo.
Poznorimske steklarske delavnice so bile v tem delu imperija odkrite tudi v
4 Izraz črno steklo uporabljamo kot terminus technicus; več o tem gl. v Lazar 2019 s
tam navedeno literaturo.
101
