Page 114 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Od siceršnjih panonskih upodobitev pogrebne gostije nekoliko odsto-
pa prizor na nagrobni steli neke Julije (120 x 98,5 x 30 cm; Narodni muzej
Slovenije, inv. št. L 119; slika 1), na kateri je motiv umeščen v pas med osred-
njim poljem in epitafom (Hoffiller in Saria 1938, 221–22, št. 487; Šašel Kos
1997, 401–3, št. 142; Lovenjak 1998, 303–5, št. 158). Stela je iz lokalnega apnen-
ca, najdena pa je bila v Črnomlju, v Flekovem mlinu ob Lahinji leta 1906,
kamor naj bi domnevno prišla iz rimske nekropole v Loki pri Črnomlju
(prim. Lovenjak 1998, 303, št. 158; Lovenjak 2008, 77). Od tod izvira tudi
večina rimskodobnih najdb, ta najpomembnejša rimska naselbina v regiji
pa je bržkone imela status vikusa (Šašel 1985, 326, 332; Lovenjak 1998, 283).
Za Črnomelj in z njim celo Belo Krajino zaradi pomanjkanja neizpodbit-
nih epigrafskih dokazov sicer ni moč z gotovostjo trditi, pod kateri ager sta
spadala; bodisi pod bližje ležeči Neviodun bodisi pod bolj oddaljeno Siscijo
(Lovenjak 1998, 281; Migotti 2018, 139–40).
Od nagrobnega spomenika se je ohranil le zgornji del, večji del napis-
nega polja je žal odlomljen. Napisno polje obdajata polstebra s kapitelom,
ki spominja na korintskega, od epitafa pa sta se ohranili le zgornji dve vrs-
tici, ki izdajata, da je nagrobni spomenik bil postavljen božanskim Manom
pokojne Gajeve hčerke Julije Jukunde:1
1 D(is) M(anibus)
2 Iul(iae) C(ai) fili(a)e [Iu]cun-
3 [dae---]
4 ------
V osrednjem polju sta v polkrožno nišo postavljeni busti Julije in nje-
nega soproga. Pokojnica na levi v desnici drži nek okrogel predmet, mor-
da jabolko, drugo roko pa polaga na soprogovo levo ramo. Oblečena je v
tuniko in plašč (palla), vrat ji krasi ogrlica z okroglim obeskom. Na gla-
vi nosi lokalno pokrivalo. Zaradi poškodovanosti stele ga je težko natanč-
neje opredeliti, bržkone še najbolj ustreza severnopanonskemu tipu H 7, ki
je bilo eno običajnejših pokrival rimske dobe v provinci, nagrobni spome-
niki s tem tipom pa so bili razprostranjeni tako po Panoniji kot sosednjem
Noriku, moč pa jih je najti tudi v Reciji in Galiji. Njihova uporaba ni ome-
1 Napis je transkribiran po Šašel Kos 1997, 401–3, št. 142. Saria je menil, da za dopol-
nitev s Secundae ali Fecundae oddeljeni prostor ne zadošča (Saria 1933, 19–20, št.
18; Hoffiller in Saria 1938, 222, št. 487), Lovenjak pa nasprotno opozori, da je mož-
no tudi drugačno branje kognomena in predlaga Facundus, Fecundus ali Secundus
(prim. Lovenjak 1998, 305; 2008, 83).
112
Od siceršnjih panonskih upodobitev pogrebne gostije nekoliko odsto-
pa prizor na nagrobni steli neke Julije (120 x 98,5 x 30 cm; Narodni muzej
Slovenije, inv. št. L 119; slika 1), na kateri je motiv umeščen v pas med osred-
njim poljem in epitafom (Hoffiller in Saria 1938, 221–22, št. 487; Šašel Kos
1997, 401–3, št. 142; Lovenjak 1998, 303–5, št. 158). Stela je iz lokalnega apnen-
ca, najdena pa je bila v Črnomlju, v Flekovem mlinu ob Lahinji leta 1906,
kamor naj bi domnevno prišla iz rimske nekropole v Loki pri Črnomlju
(prim. Lovenjak 1998, 303, št. 158; Lovenjak 2008, 77). Od tod izvira tudi
večina rimskodobnih najdb, ta najpomembnejša rimska naselbina v regiji
pa je bržkone imela status vikusa (Šašel 1985, 326, 332; Lovenjak 1998, 283).
Za Črnomelj in z njim celo Belo Krajino zaradi pomanjkanja neizpodbit-
nih epigrafskih dokazov sicer ni moč z gotovostjo trditi, pod kateri ager sta
spadala; bodisi pod bližje ležeči Neviodun bodisi pod bolj oddaljeno Siscijo
(Lovenjak 1998, 281; Migotti 2018, 139–40).
Od nagrobnega spomenika se je ohranil le zgornji del, večji del napis-
nega polja je žal odlomljen. Napisno polje obdajata polstebra s kapitelom,
ki spominja na korintskega, od epitafa pa sta se ohranili le zgornji dve vrs-
tici, ki izdajata, da je nagrobni spomenik bil postavljen božanskim Manom
pokojne Gajeve hčerke Julije Jukunde:1
1 D(is) M(anibus)
2 Iul(iae) C(ai) fili(a)e [Iu]cun-
3 [dae---]
4 ------
V osrednjem polju sta v polkrožno nišo postavljeni busti Julije in nje-
nega soproga. Pokojnica na levi v desnici drži nek okrogel predmet, mor-
da jabolko, drugo roko pa polaga na soprogovo levo ramo. Oblečena je v
tuniko in plašč (palla), vrat ji krasi ogrlica z okroglim obeskom. Na gla-
vi nosi lokalno pokrivalo. Zaradi poškodovanosti stele ga je težko natanč-
neje opredeliti, bržkone še najbolj ustreza severnopanonskemu tipu H 7, ki
je bilo eno običajnejših pokrival rimske dobe v provinci, nagrobni spome-
niki s tem tipom pa so bili razprostranjeni tako po Panoniji kot sosednjem
Noriku, moč pa jih je najti tudi v Reciji in Galiji. Njihova uporaba ni ome-
1 Napis je transkribiran po Šašel Kos 1997, 401–3, št. 142. Saria je menil, da za dopol-
nitev s Secundae ali Fecundae oddeljeni prostor ne zadošča (Saria 1933, 19–20, št.
18; Hoffiller in Saria 1938, 222, št. 487), Lovenjak pa nasprotno opozori, da je mož-
no tudi drugačno branje kognomena in predlaga Facundus, Fecundus ali Secundus
(prim. Lovenjak 1998, 305; 2008, 83).
112
