Page 189 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 189
no in navidezno v franciscejskem
katastru: Rodik (1819–1830)
Aleksander Panjek
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino in Inštitut za medkulturne študije
aleksander.panjek@fhs.upr.si
Uvod
S tem prispevkom o zgodovini primorskega podeželja se osredotočam na
vas Rodik, ki je doslej pritegnila več arheološke in etnološke znanstvene
ter strokovne pozornosti kot zgodovinskih raziskav.1 Tudi pričujoča zgo-
dovinska slika ni vseobsegajoča, saj je pogled usmerjen predvsem v gospo-
darstvo, družbo in okolje ter na kratko obdobje. Osrednjo podlago tvori-
jo podatki in informacije iz franciscejskega katastra. Poleg prispevanja k
poznavanju zgodovine podeželja na specifičnem primeru preverjam pove-
dnost samega vira.
Franciscejski kataster je že dolgo znan in cenjen vir za raziskovanje,
posebej med zgodovinarji in geografi, a tudi etnologi (Baš 1952; Natek 1979;
Ribnikar 1982; Golec 2010). Odlikuje ga izjemno bogastvo informacij, ki
prvič v zgodovini našega prostora omogočajo tako sistematičen in detajl-
ni vpogled do ravni posamezne njive in hiše ter obenem širši pregled sta-
nja, in sicer na osnovi standardiziranih podatkov v kartografski, besedilni
in številčni obliki. Zaradi tega je uporaben in uporabljan tako za študije na
mikroravni posameznih naselij kot za obsežnejše regionalne analize.2 Po
1 Za etnologijo glej Hrobat Virloget 2005; 2010a; 2010b; za arheologijo Slapšak 2003 s
tam navedeno literaturo; strokovni monografiji sta Pregelj 1997 in Peršolja 2009.
2 Kot primere novejših študij lokalnega obsega glej Baš 2008; Kačičnik Gabrič 2004;
Vodopivec 2011 in Ratkajec 2014, širše zastavljenih analiz za Primorsko pa Panjek
2015 in Kolega 2018, za Koroško Drobesch 2013. V vseh je navedena dodatna liter-
atura.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).187-211 187
katastru: Rodik (1819–1830)
Aleksander Panjek
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino in Inštitut za medkulturne študije
aleksander.panjek@fhs.upr.si
Uvod
S tem prispevkom o zgodovini primorskega podeželja se osredotočam na
vas Rodik, ki je doslej pritegnila več arheološke in etnološke znanstvene
ter strokovne pozornosti kot zgodovinskih raziskav.1 Tudi pričujoča zgo-
dovinska slika ni vseobsegajoča, saj je pogled usmerjen predvsem v gospo-
darstvo, družbo in okolje ter na kratko obdobje. Osrednjo podlago tvori-
jo podatki in informacije iz franciscejskega katastra. Poleg prispevanja k
poznavanju zgodovine podeželja na specifičnem primeru preverjam pove-
dnost samega vira.
Franciscejski kataster je že dolgo znan in cenjen vir za raziskovanje,
posebej med zgodovinarji in geografi, a tudi etnologi (Baš 1952; Natek 1979;
Ribnikar 1982; Golec 2010). Odlikuje ga izjemno bogastvo informacij, ki
prvič v zgodovini našega prostora omogočajo tako sistematičen in detajl-
ni vpogled do ravni posamezne njive in hiše ter obenem širši pregled sta-
nja, in sicer na osnovi standardiziranih podatkov v kartografski, besedilni
in številčni obliki. Zaradi tega je uporaben in uporabljan tako za študije na
mikroravni posameznih naselij kot za obsežnejše regionalne analize.2 Po
1 Za etnologijo glej Hrobat Virloget 2005; 2010a; 2010b; za arheologijo Slapšak 2003 s
tam navedeno literaturo; strokovni monografiji sta Pregelj 1997 in Peršolja 2009.
2 Kot primere novejših študij lokalnega obsega glej Baš 2008; Kačičnik Gabrič 2004;
Vodopivec 2011 in Ratkajec 2014, širše zastavljenih analiz za Primorsko pa Panjek
2015 in Kolega 2018, za Koroško Drobesch 2013. V vseh je navedena dodatna liter-
atura.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).187-211 187
