Page 190 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 190
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Blazniku (1980, 120) je franciscejski kataster »eden osnovnih virov za štu-
dij gospodarske zgodovine našega podeželja«. Njegova dragocenost je tudi
v tem, da je nastal v obdobju prehoda iz predindustrijske družbe v dobo in-
dustrializacije, tako da nam predstavlja sliko stanja ob koncu dolgega sre-
dnje- in novoveškega zgodovinskega razvoja ter hkrati izhodiščne razmere
na začetku pronicanja modernih gospodarskih in družbenih, pa tudi kul-
turnih, sprememb.
V primeru Rodika imamo to srečo, da je ohranjenega veliko gradiva,
ki pripada spisovnemu delu franciscejskega katastra. Izmed njegovih opi-
snih delov razpolagamo tako z obrazcem cenilnega operata v obliki vpra-
šalnika, ki je zgodnejšega nastanka (1819), kot s kasnejšim v obliki poroči-
la (1830), ki ju bomo uporabili za okvirni oris (AST, CF, SE, 619/1, Q-CSO
S/4 ter 619/2, Oec S/5). Informacije, ki jih je mogoče povzeti iz obeh doku-
mentov, se razlikujejo že zaradi njunega drugačnega nastanka. Prvi je za-
pis odzivov vaških mož »župe Rodik«, in sicer župana Antona Šumana ter
predstavnikov zbora skupnosti (Gemeinde Ausschuss Männer) Martina
Čebohina in Jožefa Raceta, na standardni vprašalnik, pri čemer je mogo-
če zaznati njihovo težnjo po izpostavljanju pomanjkljivosti naravnih vi-
rov in skromnosti kmetijstva, a obenem po poudarjanju vidikov, ki so se
krajanom zdeli posebej omembe vredni. Druga vrsta dokumenta (uradno
poročilo) pa teži k objektivnosti in sloni na številčnih meritvah in dru-
gih kolikor mogoče natančnih podatkih. Poleg teh bomo uporabili še dva
pisna dokumenta iz franciscejskega katastra, in sicer seznama posestni-
kov (zapisnika) stavbnih parcel in kmetijskih zemljišč (1820)3. Pisne vire
bomo integrirali z informacijami, ki jih je mogoče razbrati iz katastrskih
kart.
Pričujoči analiza in interpretacija nikakor ne izčrpata vseh možnih
razsežnosti povednosti podatkov in informacij, ki jih nudi franciscejski
kataster. To niti ni namen te razprave, s katero nameravam na eni strani
podati zaokroženo sliko izbranih gospodarskih, socialnih in okoljskih vi-
dikov neke skupnosti na pragu modernizacije in s tem pokazati potenci-
al povednosti franciscejskega katastra kot zgodovinskega vira, na drugi pa
opozoriti tudi na potencialno zavajajoči vtis, ki nam ga daje. Te pasti razre-
šujem znotraj vira samega tako, da uporabljam in med seboj primerjam in-
formacije iz njegovih različnih sestavnih delov. Pri tem si pomagam z ob-
stoječo literaturo.
3 AST, CF, SE, 618/2, PGP ter 618/4, PBP. V vseh primerih sledimo izvirnim zapisom v
katastru in ne upoštevamo kasnejših popravkov (1834 in 1836).
188
Blazniku (1980, 120) je franciscejski kataster »eden osnovnih virov za štu-
dij gospodarske zgodovine našega podeželja«. Njegova dragocenost je tudi
v tem, da je nastal v obdobju prehoda iz predindustrijske družbe v dobo in-
dustrializacije, tako da nam predstavlja sliko stanja ob koncu dolgega sre-
dnje- in novoveškega zgodovinskega razvoja ter hkrati izhodiščne razmere
na začetku pronicanja modernih gospodarskih in družbenih, pa tudi kul-
turnih, sprememb.
V primeru Rodika imamo to srečo, da je ohranjenega veliko gradiva,
ki pripada spisovnemu delu franciscejskega katastra. Izmed njegovih opi-
snih delov razpolagamo tako z obrazcem cenilnega operata v obliki vpra-
šalnika, ki je zgodnejšega nastanka (1819), kot s kasnejšim v obliki poroči-
la (1830), ki ju bomo uporabili za okvirni oris (AST, CF, SE, 619/1, Q-CSO
S/4 ter 619/2, Oec S/5). Informacije, ki jih je mogoče povzeti iz obeh doku-
mentov, se razlikujejo že zaradi njunega drugačnega nastanka. Prvi je za-
pis odzivov vaških mož »župe Rodik«, in sicer župana Antona Šumana ter
predstavnikov zbora skupnosti (Gemeinde Ausschuss Männer) Martina
Čebohina in Jožefa Raceta, na standardni vprašalnik, pri čemer je mogo-
če zaznati njihovo težnjo po izpostavljanju pomanjkljivosti naravnih vi-
rov in skromnosti kmetijstva, a obenem po poudarjanju vidikov, ki so se
krajanom zdeli posebej omembe vredni. Druga vrsta dokumenta (uradno
poročilo) pa teži k objektivnosti in sloni na številčnih meritvah in dru-
gih kolikor mogoče natančnih podatkih. Poleg teh bomo uporabili še dva
pisna dokumenta iz franciscejskega katastra, in sicer seznama posestni-
kov (zapisnika) stavbnih parcel in kmetijskih zemljišč (1820)3. Pisne vire
bomo integrirali z informacijami, ki jih je mogoče razbrati iz katastrskih
kart.
Pričujoči analiza in interpretacija nikakor ne izčrpata vseh možnih
razsežnosti povednosti podatkov in informacij, ki jih nudi franciscejski
kataster. To niti ni namen te razprave, s katero nameravam na eni strani
podati zaokroženo sliko izbranih gospodarskih, socialnih in okoljskih vi-
dikov neke skupnosti na pragu modernizacije in s tem pokazati potenci-
al povednosti franciscejskega katastra kot zgodovinskega vira, na drugi pa
opozoriti tudi na potencialno zavajajoči vtis, ki nam ga daje. Te pasti razre-
šujem znotraj vira samega tako, da uporabljam in med seboj primerjam in-
formacije iz njegovih različnih sestavnih delov. Pri tem si pomagam z ob-
stoječo literaturo.
3 AST, CF, SE, 618/2, PGP ter 618/4, PBP. V vseh primerih sledimo izvirnim zapisom v
katastru in ne upoštevamo kasnejših popravkov (1834 in 1836).
188
