Page 192 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
rabljali zaradi tega, ker če se njivo pusti v prahi, se plevel »preveč razmah-
ne«. Ker pa je opuščanje prahe ena temeljnih značilnosti modernizacije v
kmetijstvu, velja pripomniti, da neprekinjeni kolobar pomeni boljšo iz-
rabo in intenzivnejše obdelovanje zemlje, ki poveča skupni pridelek. A
ne samo to. Iz poročila leta 1830 izhaja, da v resnici niso uporabljali eno-
stavnega natriletnega kolobarja brez prahe, temveč kompleksna dolgole-
tna zaporedja posevkov, katerih niz je trajal 5, 15 ali celo 17 let, odvisno od
kakovosti zemlje, po principu boljša zemlja – daljši niz. Izjemo so predsta-
vljale njive najboljše kakovosti (1. razreda), kjer je bil kolobar le dveleten in
neprekinjen ter zelo intenziven, na dve leti so zemljo tudi gnojili: prvo leto
so na pognojeni zemlji pridelovali zelje, drugo leto pa rž in nato še ajdo. V
daljših nizih pa so si v zapletenih zaporedjih sledile različne poljščine: po-
leg že omenjenih (rž, ajda, zelje) še pšenica, ječmen, fižol, repa, koruza in
krompir (tabela 1 ). Medtem ko koruza na rodiških njivah na začetku 19.
stoletja ne more biti večje presenečenje, saj se je marsikje na Primorskem
med pridelki pojavila najkasneje tekom 18. stoletja, je smiselno izpostavi-
ti prisotnost krompirja.
Še posebej zanimivo pa je to, da sta obe »novi« kulturni rastlini dotlej
že zavzeli pomembno vlogo v prehrani, zaradi česar moremo reči, da so bili
v Rodiku povsem v skladu z najnovejšimi trendi na tem področju. Koruza
je v prehrani že imela tolikšno vlogo, da je niso pridelovali dovolj za lastne
potrebe, zato so jo dodatno kupovali v Trstu. Zelje, krompir in repa pa so
bili presežni pridelki, ki so jih prodajali deloma v okolici in delno v Trstu,
kjer so Rodičani z iztržkom poleg dodatne koruze nabavljali še »sol, olje in
druge kmečkim družinam neobhodno potrebne vrste blaga«. A vrnimo s
k hrani, za katero katastrski vir za Rodik navaja, da je taka, kot je opisana
v Naklem: »Njihovo običajno prehrano so sestavljali kruh iz mešanice ajde
in koruze, mineštra iz sveže ali kisle repe, nekaj stročnic, zelenjava z vrta
in polenta.« V Naklem svojega vina niso pridelovali, zaradi česar »so ga bili
prisiljeni kupovati v zelo majhnih količinah naenkrat, in dobro razvodene-
lega; pogosto uporabljajo tudi kis z vodo« (AST, CF, SE, 468/2, Oec S/5). No,
v Rodiku so imeli svoje vino. A k temu, da je bila v Rodiku »običajna pre-
hrana taka kot v Naklem, je treba dodati še krompir, katerega ti kmetje po-
rabijo zelo veliko«.
Da so bili v Naklem prisiljeni kupovati vino, deluje kot potrditev že
znane vloge vina kot sestavnega dela prehrane na Primorskem. Tudi prvo
mesto kruha v navedenem nizu vrst hrane zrcali njegovo osnovno mes-
to v kmečki prehrani, če pomislimo, da so pomanjkanje kruha in na zele-
190
rabljali zaradi tega, ker če se njivo pusti v prahi, se plevel »preveč razmah-
ne«. Ker pa je opuščanje prahe ena temeljnih značilnosti modernizacije v
kmetijstvu, velja pripomniti, da neprekinjeni kolobar pomeni boljšo iz-
rabo in intenzivnejše obdelovanje zemlje, ki poveča skupni pridelek. A
ne samo to. Iz poročila leta 1830 izhaja, da v resnici niso uporabljali eno-
stavnega natriletnega kolobarja brez prahe, temveč kompleksna dolgole-
tna zaporedja posevkov, katerih niz je trajal 5, 15 ali celo 17 let, odvisno od
kakovosti zemlje, po principu boljša zemlja – daljši niz. Izjemo so predsta-
vljale njive najboljše kakovosti (1. razreda), kjer je bil kolobar le dveleten in
neprekinjen ter zelo intenziven, na dve leti so zemljo tudi gnojili: prvo leto
so na pognojeni zemlji pridelovali zelje, drugo leto pa rž in nato še ajdo. V
daljših nizih pa so si v zapletenih zaporedjih sledile različne poljščine: po-
leg že omenjenih (rž, ajda, zelje) še pšenica, ječmen, fižol, repa, koruza in
krompir (tabela 1 ). Medtem ko koruza na rodiških njivah na začetku 19.
stoletja ne more biti večje presenečenje, saj se je marsikje na Primorskem
med pridelki pojavila najkasneje tekom 18. stoletja, je smiselno izpostavi-
ti prisotnost krompirja.
Še posebej zanimivo pa je to, da sta obe »novi« kulturni rastlini dotlej
že zavzeli pomembno vlogo v prehrani, zaradi česar moremo reči, da so bili
v Rodiku povsem v skladu z najnovejšimi trendi na tem področju. Koruza
je v prehrani že imela tolikšno vlogo, da je niso pridelovali dovolj za lastne
potrebe, zato so jo dodatno kupovali v Trstu. Zelje, krompir in repa pa so
bili presežni pridelki, ki so jih prodajali deloma v okolici in delno v Trstu,
kjer so Rodičani z iztržkom poleg dodatne koruze nabavljali še »sol, olje in
druge kmečkim družinam neobhodno potrebne vrste blaga«. A vrnimo s
k hrani, za katero katastrski vir za Rodik navaja, da je taka, kot je opisana
v Naklem: »Njihovo običajno prehrano so sestavljali kruh iz mešanice ajde
in koruze, mineštra iz sveže ali kisle repe, nekaj stročnic, zelenjava z vrta
in polenta.« V Naklem svojega vina niso pridelovali, zaradi česar »so ga bili
prisiljeni kupovati v zelo majhnih količinah naenkrat, in dobro razvodene-
lega; pogosto uporabljajo tudi kis z vodo« (AST, CF, SE, 468/2, Oec S/5). No,
v Rodiku so imeli svoje vino. A k temu, da je bila v Rodiku »običajna pre-
hrana taka kot v Naklem, je treba dodati še krompir, katerega ti kmetje po-
rabijo zelo veliko«.
Da so bili v Naklem prisiljeni kupovati vino, deluje kot potrditev že
znane vloge vina kot sestavnega dela prehrane na Primorskem. Tudi prvo
mesto kruha v navedenem nizu vrst hrane zrcali njegovo osnovno mes-
to v kmečki prehrani, če pomislimo, da so pomanjkanje kruha in na zele-
190
