Page 209 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 209
vidno in navidezno v fr anciscejskem k atastru: rodik (1819–1830)
ka povzročilo, da so prezrli lokalna znanja, prakse, značilnosti in vrednote
(Scott 1998, 12–15; Panjek 2015, 80). V tem prispevku je morda najjasnejši to-
vrsten primer ocena zapisovalcev poročila cenilnega operata iz leta 1830, po
kateri naj bi v Rodiku ne bilo »nobenega omembe vrednega predmeta, tudi
se ne ve za kak zgodovinski dogodek«, ko pa so se na vrhu hriba nahajale
ostaline prazgodovinskega naselja, ki so bile prvih znanstvenih obravnav
deležne le par desetletij zatem in so bile močno vpete v samopodobo skup-
nosti (Slapšak 1997, 22, 28; 2003, 247; Hrobat Virloget 2005).
Če se izognemo ponavljanju vsebinskih ugotovitev o Rodiku, ki so
dovolj jasno izpostavljene že v osrednjem delu prispevka, in preidemo k
specifičnejšim metodološkim sklepom, velja izhajati iz samoumevnega, to
je, kako ima vsak del franciscejskega katastra svoj poudarek. Vsak proto-
kol, seznam in obrazec ter karta prinašajo drugo vrsto podatkov in po-
dob. Obenem se v vsakem najdejo tudi bolj naključni oziroma nesistema-
tični podatki in informacije, ki nam lahko še kako koristijo. Opazili smo
tudi, da se le-ti med seboj ne samo dopolnjujejo, ampak so si mestoma pro-
tislovni, in sicer zaradi same namembnosti vira in specifik njegovih sestav-
nih delov kakor tudi zaradi nosilcev različnih interesov in pogledov, ki so
sodelovali pri njegovem nastajanju. Menim, da prispevek nazorno izkazu-
je bogastvo podatkov in informacij, ki jih nudi franciscejski kataster, še po-
sebej pa dokazuje, kako lahko v primeru študije na mikronivoju in z do-
slednim kritičnim pristopom izluščimo in razumemo bistveno več, če jih
med seboj povežemo in dopolnjujemo na načine, ki jih sam vir ni predvi-
del. Kadar se ne osredotočimo le na enega ali dva protokola in kombinira-
mo več vrst spisovnih ter kartografskih dokumentov, bistveno povečamo
povednost vira. Na ta način se pokažejo na prvi pogled zakrite značilnos-
ti lokalne stvarnosti, v katero tako dosežemo globlji in celovitejši vpogled
– takega, ki seže onkraj vidne in navidezne katastrske upodobitve. V tem
smislu prispevek razkriva tudi meje med vidnim, navideznim in zastrtim v
franciscejskem katastru.
***
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz projekta ARRS J6-
1799 »Koncepti kmečke ekonomije« in iz projekta Interreg V-A Slovenija–
Hrvaška »Mitski park«.
Viri
AST, CF, SE: Archivio di Stato di Trieste, Catasto Franceschinio, Serie Elaborati.
207
ka povzročilo, da so prezrli lokalna znanja, prakse, značilnosti in vrednote
(Scott 1998, 12–15; Panjek 2015, 80). V tem prispevku je morda najjasnejši to-
vrsten primer ocena zapisovalcev poročila cenilnega operata iz leta 1830, po
kateri naj bi v Rodiku ne bilo »nobenega omembe vrednega predmeta, tudi
se ne ve za kak zgodovinski dogodek«, ko pa so se na vrhu hriba nahajale
ostaline prazgodovinskega naselja, ki so bile prvih znanstvenih obravnav
deležne le par desetletij zatem in so bile močno vpete v samopodobo skup-
nosti (Slapšak 1997, 22, 28; 2003, 247; Hrobat Virloget 2005).
Če se izognemo ponavljanju vsebinskih ugotovitev o Rodiku, ki so
dovolj jasno izpostavljene že v osrednjem delu prispevka, in preidemo k
specifičnejšim metodološkim sklepom, velja izhajati iz samoumevnega, to
je, kako ima vsak del franciscejskega katastra svoj poudarek. Vsak proto-
kol, seznam in obrazec ter karta prinašajo drugo vrsto podatkov in po-
dob. Obenem se v vsakem najdejo tudi bolj naključni oziroma nesistema-
tični podatki in informacije, ki nam lahko še kako koristijo. Opazili smo
tudi, da se le-ti med seboj ne samo dopolnjujejo, ampak so si mestoma pro-
tislovni, in sicer zaradi same namembnosti vira in specifik njegovih sestav-
nih delov kakor tudi zaradi nosilcev različnih interesov in pogledov, ki so
sodelovali pri njegovem nastajanju. Menim, da prispevek nazorno izkazu-
je bogastvo podatkov in informacij, ki jih nudi franciscejski kataster, še po-
sebej pa dokazuje, kako lahko v primeru študije na mikronivoju in z do-
slednim kritičnim pristopom izluščimo in razumemo bistveno več, če jih
med seboj povežemo in dopolnjujemo na načine, ki jih sam vir ni predvi-
del. Kadar se ne osredotočimo le na enega ali dva protokola in kombinira-
mo več vrst spisovnih ter kartografskih dokumentov, bistveno povečamo
povednost vira. Na ta način se pokažejo na prvi pogled zakrite značilnos-
ti lokalne stvarnosti, v katero tako dosežemo globlji in celovitejši vpogled
– takega, ki seže onkraj vidne in navidezne katastrske upodobitve. V tem
smislu prispevek razkriva tudi meje med vidnim, navideznim in zastrtim v
franciscejskem katastru.
***
Prispevek je nastal na podlagi raziskav, sofinanciranih iz projekta ARRS J6-
1799 »Koncepti kmečke ekonomije« in iz projekta Interreg V-A Slovenija–
Hrvaška »Mitski park«.
Viri
AST, CF, SE: Archivio di Stato di Trieste, Catasto Franceschinio, Serie Elaborati.
207
