Page 208 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 208
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
ruševina ter še eno poslopje, oddano v najem. S tem je bila skupnost ena
večjih lastnic nepremičnin, o razlogu za razmeroma veliko število poško-
dovanih stavb v njeni lasti pa na tem mestu ne bomo ugibali. V vsakem pri-
meru se v Rodiku potrjuje znani vzorec, po katerem so vaške skupnosti up-
ravljale s posestjo lokalne cerkve, in sicer pogosto preko posebne institucije,
bratovščine.8 Tudi v Rodiku je delovala bratovščina. Iz informacij, raztrese-
nih v Peršoljini knjigi o rodiških rodovih in povzetih po računskih knjigah
rodiške bratovščine svetega Valentina iz 17. stoletja, je mogoče razbrati, da
je imela bratovščina tudi tu svoje ključarje, ki so bili izvoljeni izmed njenih
članov (ti so plačevali članarino) in so vodili njene račune (prihodke in iz-
datke) ter upravljali s cerkveno posestjo. Med dejavnostmi rodiške bratov-
ščine zasledimo stavbe, oddane v najem, zemljišča, oddana v kmetovanje,
živino, oddano v rejo, dajanje posojil in podobno (Peršolja 2009, 21, 45–46,
385–86; Peršolja in Pregelj 1997, 95).
Zaključek
Izvorna namembnost franciscejskega katastra močno opredeljuje tipologijo
podatkov in informacij, ki jih vsebujeta tako njegov spisovni kot kartograf-
ski del. Posledično odločno prevladuje poudarek na vsebinah in značilno-
stih, povezanih s kmetijstvom. Kljub temu je na podlagi uradnih usmeri-
tev in zavzetosti sestavljavcev v nekaterih njegovih delih mogoče zaslediti
tudi informacije, ki presegajo ožjo sfero kmetijskih vidikov, čeprav so vse-
lej v podrejeni vlogi in dokaj daleč od sistematičnosti, natančnosti in zane-
sljivosti, ki kataster odlikujejo na področju kmetijstva. To nas sicer ne pre-
seneča, saj zgodovinar vselej dela na osnovi dokumentov, ki so nastali v
namene, drugačne od zgodovinskega raziskovanja, in mora to upoštevati.
Podobno velja za različne subjekte, ki so bili vključeni v njegov nasta-
nek. Predstavnikom lokalne skupnosti ni bilo v interesu, da bi poudarja-
li pozitivne vidike svojega gospodarstva, saj je bila končni rezultat katastra
vendarle obdavčitev. Zato v njihovih opisih in mnenjih prevladuje pouda-
rek na šibkostih in pomanjkanju gospodarskih ter naravnih virov. Na dru-
gi strani so stali uradniki, ki so zaradi samih značilnosti vsakega katastra
na eni strani težili k poenostavljanju lokalne stvarnosti, da bi jo lahko uka-
lupili v standardizirane obrazce in vnaprej predvidene kategorije. Obenem
so bili večkrat nosilci kmečkemu svetu zunanjega pogleda, kar pa ni pri-
vedlo do pozitivnih učinkov v smislu večje 'objektivnosti', temveč je zlah-
8 Panjek 2018b ter tam navedena literatura.
206
ruševina ter še eno poslopje, oddano v najem. S tem je bila skupnost ena
večjih lastnic nepremičnin, o razlogu za razmeroma veliko število poško-
dovanih stavb v njeni lasti pa na tem mestu ne bomo ugibali. V vsakem pri-
meru se v Rodiku potrjuje znani vzorec, po katerem so vaške skupnosti up-
ravljale s posestjo lokalne cerkve, in sicer pogosto preko posebne institucije,
bratovščine.8 Tudi v Rodiku je delovala bratovščina. Iz informacij, raztrese-
nih v Peršoljini knjigi o rodiških rodovih in povzetih po računskih knjigah
rodiške bratovščine svetega Valentina iz 17. stoletja, je mogoče razbrati, da
je imela bratovščina tudi tu svoje ključarje, ki so bili izvoljeni izmed njenih
članov (ti so plačevali članarino) in so vodili njene račune (prihodke in iz-
datke) ter upravljali s cerkveno posestjo. Med dejavnostmi rodiške bratov-
ščine zasledimo stavbe, oddane v najem, zemljišča, oddana v kmetovanje,
živino, oddano v rejo, dajanje posojil in podobno (Peršolja 2009, 21, 45–46,
385–86; Peršolja in Pregelj 1997, 95).
Zaključek
Izvorna namembnost franciscejskega katastra močno opredeljuje tipologijo
podatkov in informacij, ki jih vsebujeta tako njegov spisovni kot kartograf-
ski del. Posledično odločno prevladuje poudarek na vsebinah in značilno-
stih, povezanih s kmetijstvom. Kljub temu je na podlagi uradnih usmeri-
tev in zavzetosti sestavljavcev v nekaterih njegovih delih mogoče zaslediti
tudi informacije, ki presegajo ožjo sfero kmetijskih vidikov, čeprav so vse-
lej v podrejeni vlogi in dokaj daleč od sistematičnosti, natančnosti in zane-
sljivosti, ki kataster odlikujejo na področju kmetijstva. To nas sicer ne pre-
seneča, saj zgodovinar vselej dela na osnovi dokumentov, ki so nastali v
namene, drugačne od zgodovinskega raziskovanja, in mora to upoštevati.
Podobno velja za različne subjekte, ki so bili vključeni v njegov nasta-
nek. Predstavnikom lokalne skupnosti ni bilo v interesu, da bi poudarja-
li pozitivne vidike svojega gospodarstva, saj je bila končni rezultat katastra
vendarle obdavčitev. Zato v njihovih opisih in mnenjih prevladuje pouda-
rek na šibkostih in pomanjkanju gospodarskih ter naravnih virov. Na dru-
gi strani so stali uradniki, ki so zaradi samih značilnosti vsakega katastra
na eni strani težili k poenostavljanju lokalne stvarnosti, da bi jo lahko uka-
lupili v standardizirane obrazce in vnaprej predvidene kategorije. Obenem
so bili večkrat nosilci kmečkemu svetu zunanjega pogleda, kar pa ni pri-
vedlo do pozitivnih učinkov v smislu večje 'objektivnosti', temveč je zlah-
8 Panjek 2018b ter tam navedena literatura.
206
