Page 206 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 206
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
bi ti dodatni gospodarji vendarle utegnili biti povezani v širše, razčlenje-
ne družine, kar bi bilo podlaga za to, da so jim prisodili isto hišno številko,
čeprav so se njihove hiše nahajale na drugem koncu vasi ali celo na Kozini.
Verjetno lahko to neskladje razumemo kot sliko procesa členitve družin in
vzpostavljanja novih. Vsekakor je na Kozini mogoče našteti 5 gospodinj-
stev v seznamu lastnikov stavb in 6 v seznamu lastnikov zemljišč. To po-
meni, da je bilo v sami vasi Rodik 77 družin (če upoštevamo tudi dodatne
gospodarje pa 84; katastrsko poročilo sicer navaja še drugačno število, in
sicer 85 gospodarjev). Če kot število izvajalcev neagrarnih dejavnosti upo-
števamo (vsaj) 14 posameznikov in kot število družin vzamemo 82 ter pre-
sodimo, da je bil v vsaki družini dejaven po en član, ugotovimo, da so se v
petini (vsaj 17%) družin ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi poleg kmetij-
ske.5 Prebivalcev, ki so se ukvarjali (tudi) z neagrarnimi dejavnostmi, pa je
bilo po vsej verjetnosti več od tega, kar izkazuje kataster. K taki presoji na-
peljuje že samo dejstvo, da med izvajalci nekmetijskih dejavnosti ni nave-
dena nobena ženska, za kar lahko podvomimo, da bi predstavljalo resnično
sliko. Viri za starejše obdobje nakazujejo precejšnjo razširjenost obrtniških
poklicev in nasploh neagrarnih dejavnosti med Rodičani (Peršolja 2009).
Predlagana je bila npr. domneva, da je že pred sredino 17. stoletja »v Rodiku
delovala stavbarska delavnica«, v okolici vasi pa se je nahajal tudi »kamno-
lom«, izpričan najkasneje leta 1675.6 Ker pa zgodovina ne poteka nujno eno-
smerno v smeri rasti in razvoja, pričevanj za starejša obdobja ne moremo
jemati kot dokaz za začetek 19. stoletja, temveč kvečjemu le kot indic.
Uvodoma ugotovljeno intenzivno obdelovanje kmetijskih zemljišč in
poseganje na trg s prodajo pridelkov ter pravkar omenjena prisotnost ne-
agrarnih dejavnosti so tvorili pomembne dejavnike vzdržnosti večstoletne-
ga procesa drobljenja kmečkih gospodarskih enot in posameznih zemljišč.
Slednji je do leta 1830 privedel do stanja, ko po besedah katastrskega po-
ročila v Rodiku »eno večjih posesti sestavljajo 2–3 orala njiv in 7–8 ora-
lov travnikov«. To pomeni 1,15 do 1,73 hektarov njivskih in 4 do 4,6 hekta-
rov travnatih površin, kar seveda predstavlja kar majhen obseg za največje
kmetije na vasi (skupaj 5–6 ha). V konskripciji iz leta 1827 so v k. o. Rodik
skupno našteli 476 prebivalcev (240 moškega in 236 ženskega spola), kar
5 Do enakega deleža pridemo tudi za sam Rodik ob upoštevanju 13 izvajalcev nea-
grarnih dejavnosti (brez kozinskega gostilničarja) in 77 družin.
6 Premrl (2004, 287, 295–96) je kamnolom lokaliziral v odkopih v dolini »v Bodenjivcu
na območju Male griže pri Rodiku«.
204
bi ti dodatni gospodarji vendarle utegnili biti povezani v širše, razčlenje-
ne družine, kar bi bilo podlaga za to, da so jim prisodili isto hišno številko,
čeprav so se njihove hiše nahajale na drugem koncu vasi ali celo na Kozini.
Verjetno lahko to neskladje razumemo kot sliko procesa členitve družin in
vzpostavljanja novih. Vsekakor je na Kozini mogoče našteti 5 gospodinj-
stev v seznamu lastnikov stavb in 6 v seznamu lastnikov zemljišč. To po-
meni, da je bilo v sami vasi Rodik 77 družin (če upoštevamo tudi dodatne
gospodarje pa 84; katastrsko poročilo sicer navaja še drugačno število, in
sicer 85 gospodarjev). Če kot število izvajalcev neagrarnih dejavnosti upo-
števamo (vsaj) 14 posameznikov in kot število družin vzamemo 82 ter pre-
sodimo, da je bil v vsaki družini dejaven po en član, ugotovimo, da so se v
petini (vsaj 17%) družin ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi poleg kmetij-
ske.5 Prebivalcev, ki so se ukvarjali (tudi) z neagrarnimi dejavnostmi, pa je
bilo po vsej verjetnosti več od tega, kar izkazuje kataster. K taki presoji na-
peljuje že samo dejstvo, da med izvajalci nekmetijskih dejavnosti ni nave-
dena nobena ženska, za kar lahko podvomimo, da bi predstavljalo resnično
sliko. Viri za starejše obdobje nakazujejo precejšnjo razširjenost obrtniških
poklicev in nasploh neagrarnih dejavnosti med Rodičani (Peršolja 2009).
Predlagana je bila npr. domneva, da je že pred sredino 17. stoletja »v Rodiku
delovala stavbarska delavnica«, v okolici vasi pa se je nahajal tudi »kamno-
lom«, izpričan najkasneje leta 1675.6 Ker pa zgodovina ne poteka nujno eno-
smerno v smeri rasti in razvoja, pričevanj za starejša obdobja ne moremo
jemati kot dokaz za začetek 19. stoletja, temveč kvečjemu le kot indic.
Uvodoma ugotovljeno intenzivno obdelovanje kmetijskih zemljišč in
poseganje na trg s prodajo pridelkov ter pravkar omenjena prisotnost ne-
agrarnih dejavnosti so tvorili pomembne dejavnike vzdržnosti večstoletne-
ga procesa drobljenja kmečkih gospodarskih enot in posameznih zemljišč.
Slednji je do leta 1830 privedel do stanja, ko po besedah katastrskega po-
ročila v Rodiku »eno večjih posesti sestavljajo 2–3 orala njiv in 7–8 ora-
lov travnikov«. To pomeni 1,15 do 1,73 hektarov njivskih in 4 do 4,6 hekta-
rov travnatih površin, kar seveda predstavlja kar majhen obseg za največje
kmetije na vasi (skupaj 5–6 ha). V konskripciji iz leta 1827 so v k. o. Rodik
skupno našteli 476 prebivalcev (240 moškega in 236 ženskega spola), kar
5 Do enakega deleža pridemo tudi za sam Rodik ob upoštevanju 13 izvajalcev nea-
grarnih dejavnosti (brez kozinskega gostilničarja) in 77 družin.
6 Premrl (2004, 287, 295–96) je kamnolom lokaliziral v odkopih v dolini »v Bodenjivcu
na območju Male griže pri Rodiku«.
204
