Page 277 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 277
n ni bil taka ustvarjalna osebnost«:
Kardeljevi spomini na jugoslovanske
komuniste, žrtve stalinske politične represije
Lev Centrih
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino in Inštitut za medkulturne študije
lev.centrih@upr.si
Inštitut za civilizacijo in kulturo, ICK v Ljubljani
Uvod
Komunistična partija Jugoslavije (KPJ), ali od 1952 Zveza komunistov
Jugoslavije (ZKJ), je pravzaprav imela dve zgodovini. Prva, ki je bila da-
leč najpomembnejša, je bila nerazdružljivo povezana z narodnoosvobodil-
nimi boji jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno. To so bili
boji, ki jih je organizirala in vodila KPJ, na njih je vse do druge polovice
80-ih let utemeljevala svojo oblast. Druga zgodovina KPJ je bistveno pre-
segala ozemlje nekdanje Jugoslavije. Do leta 1943 je bila KPJ namreč sekci-
ja III. komunistične internacionale (kominterne), prve in do zdaj še ved-
no edine prave globalne politične stranke. Mnoge članice in člani KPJ so
zato (vsaj začasno) pristali v vrstah španske, francoske, nemške in sovjet-
ske komunistične partije, njihovo delovanje pa je bilo razpotegnjeno med
New Yorkom, Madridom, Parizom, Berlinom, Moskvo, Uralom in Daljnim
vzhodom. Rečeno s sodobnim žargonom, zgodovina KPJ/ZKJ je bila hkra-
ti lokalna in globalna.
Spor KPJ z Informbirojem leta 1948 je Jugoslavijo oddaljil od vzhod-
nega bloka pod gospostvom Sovjetske zveze. Ko je spor v 50-ih letih iz gole
obrambe neodvisnosti jugoslovanske države naposled dozorel v alternativ-
ni ekonomski in politični model socialistične modernizacije, so se odpr-
la številna vprašanja iz obdobja kominterne. Jugoslovanski ideologi soci-
alistične demokracije in samoupravljanja so novo razvojno pot poskušali
utemeljiti na kritiki sovjetske prakse iz 30-ih in 40-ih let. Drugače kot za-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).275-292 275
Kardeljevi spomini na jugoslovanske
komuniste, žrtve stalinske politične represije
Lev Centrih
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino in Inštitut za medkulturne študije
lev.centrih@upr.si
Inštitut za civilizacijo in kulturo, ICK v Ljubljani
Uvod
Komunistična partija Jugoslavije (KPJ), ali od 1952 Zveza komunistov
Jugoslavije (ZKJ), je pravzaprav imela dve zgodovini. Prva, ki je bila da-
leč najpomembnejša, je bila nerazdružljivo povezana z narodnoosvobodil-
nimi boji jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno. To so bili
boji, ki jih je organizirala in vodila KPJ, na njih je vse do druge polovice
80-ih let utemeljevala svojo oblast. Druga zgodovina KPJ je bistveno pre-
segala ozemlje nekdanje Jugoslavije. Do leta 1943 je bila KPJ namreč sekci-
ja III. komunistične internacionale (kominterne), prve in do zdaj še ved-
no edine prave globalne politične stranke. Mnoge članice in člani KPJ so
zato (vsaj začasno) pristali v vrstah španske, francoske, nemške in sovjet-
ske komunistične partije, njihovo delovanje pa je bilo razpotegnjeno med
New Yorkom, Madridom, Parizom, Berlinom, Moskvo, Uralom in Daljnim
vzhodom. Rečeno s sodobnim žargonom, zgodovina KPJ/ZKJ je bila hkra-
ti lokalna in globalna.
Spor KPJ z Informbirojem leta 1948 je Jugoslavijo oddaljil od vzhod-
nega bloka pod gospostvom Sovjetske zveze. Ko je spor v 50-ih letih iz gole
obrambe neodvisnosti jugoslovanske države naposled dozorel v alternativ-
ni ekonomski in politični model socialistične modernizacije, so se odpr-
la številna vprašanja iz obdobja kominterne. Jugoslovanski ideologi soci-
alistične demokracije in samoupravljanja so novo razvojno pot poskušali
utemeljiti na kritiki sovjetske prakse iz 30-ih in 40-ih let. Drugače kot za-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).275-292 275
