Page 321 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 321
spr emembe lastništva in r abe zemljišč v zadnjih dvesto letih v slovenski istr i
– kraj bivališča lastnika v času franciscejskega katastra (4 kategorije),
– hišna številka lastnika iz naselja Pomjan v času franciscejskega
katastra,
– šifra občine (današnje stanje) bivališča lastnika, ki ni iz Pomjana,
v času franciscejskega katastra,
– lastništvo v času franciscejskega katastra (en lastnik, več
lastnikov),
– število lastnikov v času franciscejskega katastra,
– kraj bivališča lastnika – stanje 2011 (11 kategorij),
– hišna številka lastnika iz naselja Pomjan – stanje 2011,
– šifra občine (današnje stanje) bivališča lastnika, ki ni iz Pomjana
– stanje 2011,
– lastništvo– stanje 2011 (en lastnik, več lastnikov) in
– število lastnikov – stanje 2011.
Za analizo sprememb rabe zemljišč smo številne kategorije rabe kme-
tijskih in gozdnih zemljišč združili v sedem kategorij (njiva in vrt, vi-
nograd, sadovnjak, oljčnik, travinje, grmičevje in gozd). V analizo spre-
memb nismo vključili drugih, nekmetijskih, zemljišč, kot so na primer
pozidana in sorodna zemljišča, vodna zemljišča, prometne površine idr.
Nekaterim parcelam nismo uspeli določiti vrednosti posameznih spre-
menljivk. S pomočjo opisne statistike smo parcele analizirali po katego-
rijah posameznih spremenljivk, pri čemer smo poleg štetja enot v kate-
gorijah v analizo vključili tudi površine parcel. Povezanost spremenljivk
»kraj bivališča lastnika« in »raba tal« glede na število parcel smo preverja-
li s pomočjo Pearsonove χ2-statistike (Košmelj 2007), jakost povezanosti pa
s Cramerjevim V-koeficientom, ki je mera povezanosti, določena na inter-
valu 0 do 1 (Garson 2012). Odstopanja po celicah kontingenčnih preglednic
smo ugotavljali s pomočjo analize vrednosti standardiziranih ostankov
(SO). Vrednosti standardiziranega ostanka, večje od 2, pomenijo statistič-
no značilno razliko (α < 0,05), vrednosti, večje od 3, pa kažejo na močno
odstopanje (α < 0,01) (Agresti 2007; Komulainen 2016). Analizo pridoblje-
nih in ustvarjenih podatkov ter grafične prikaze smo izdelali s pomočjo
programov ArcGIS in MS Excel.
Za ugotavljanje rabe tal v začetku 19. stoletja smo uporabili georefe-
rencirani grafični (kartografski) del franciscejskega katastra za KO Pomjan
(Paugnano), kjer je raba tal po določenih kategorijah prikazana z vnaprej
določenimi barvami in znaki. Današnjo rabo tal (leto 2011) smo določili s
pomočjo georeferenciranih vektorskih slojev rabe tal, ki so javno dostopni
319
– kraj bivališča lastnika v času franciscejskega katastra (4 kategorije),
– hišna številka lastnika iz naselja Pomjan v času franciscejskega
katastra,
– šifra občine (današnje stanje) bivališča lastnika, ki ni iz Pomjana,
v času franciscejskega katastra,
– lastništvo v času franciscejskega katastra (en lastnik, več
lastnikov),
– število lastnikov v času franciscejskega katastra,
– kraj bivališča lastnika – stanje 2011 (11 kategorij),
– hišna številka lastnika iz naselja Pomjan – stanje 2011,
– šifra občine (današnje stanje) bivališča lastnika, ki ni iz Pomjana
– stanje 2011,
– lastništvo– stanje 2011 (en lastnik, več lastnikov) in
– število lastnikov – stanje 2011.
Za analizo sprememb rabe zemljišč smo številne kategorije rabe kme-
tijskih in gozdnih zemljišč združili v sedem kategorij (njiva in vrt, vi-
nograd, sadovnjak, oljčnik, travinje, grmičevje in gozd). V analizo spre-
memb nismo vključili drugih, nekmetijskih, zemljišč, kot so na primer
pozidana in sorodna zemljišča, vodna zemljišča, prometne površine idr.
Nekaterim parcelam nismo uspeli določiti vrednosti posameznih spre-
menljivk. S pomočjo opisne statistike smo parcele analizirali po katego-
rijah posameznih spremenljivk, pri čemer smo poleg štetja enot v kate-
gorijah v analizo vključili tudi površine parcel. Povezanost spremenljivk
»kraj bivališča lastnika« in »raba tal« glede na število parcel smo preverja-
li s pomočjo Pearsonove χ2-statistike (Košmelj 2007), jakost povezanosti pa
s Cramerjevim V-koeficientom, ki je mera povezanosti, določena na inter-
valu 0 do 1 (Garson 2012). Odstopanja po celicah kontingenčnih preglednic
smo ugotavljali s pomočjo analize vrednosti standardiziranih ostankov
(SO). Vrednosti standardiziranega ostanka, večje od 2, pomenijo statistič-
no značilno razliko (α < 0,05), vrednosti, večje od 3, pa kažejo na močno
odstopanje (α < 0,01) (Agresti 2007; Komulainen 2016). Analizo pridoblje-
nih in ustvarjenih podatkov ter grafične prikaze smo izdelali s pomočjo
programov ArcGIS in MS Excel.
Za ugotavljanje rabe tal v začetku 19. stoletja smo uporabili georefe-
rencirani grafični (kartografski) del franciscejskega katastra za KO Pomjan
(Paugnano), kjer je raba tal po določenih kategorijah prikazana z vnaprej
določenimi barvami in znaki. Današnjo rabo tal (leto 2011) smo določili s
pomočjo georeferenciranih vektorskih slojev rabe tal, ki so javno dostopni
319
