Page 319 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 319
spr emembe lastništva in r abe zemljišč v zadnjih dvesto letih v slovenski istr i
tastra, preučuje T. Gomiršek (2011). V okviru geografskih raziskav je bilo
v tej terasirani pokrajini podrobno preučeno spreminjanje rabe zemljišč
od začetka 19. stoletja do danes (Petek 2007; Ažman Momirski idr. 2008).
Spreminjanje rabe zemljišč v Brkinih – kjer na prehodu iz sredozemskega
v dinarski svet na prav tako terasiranih flišnih pobočjih zaradi večjih nad-
morskih višin ne uspeva več vinska trta, so pa dobri pogoji za sadjarstvo
– je bilo v tej pokrajini podrobneje preučeno na Ostrožnem Brdu (Križaj
Smrdel 2010; Ažman Momirski in Gabrovec 2014). Kraške pokrajine sredo-
zemske Slovenije so od omenjenih flišnih glede rabe zemljišč bistveno dru-
gačne. Kmetijska obdelava se je morala prilagoditi kraškim reliefnim obli-
kam in kamnitosti površja (Gams, Lovrenčak in Ingolič 1972), posebnosti
rabe zemljišč, na primer v delanih vrtačah, so lepo vidne na franciscejskih
katastrskih načrtih in opisane v cenilnih elaboratih (Panjek 2015). Med vse-
mi slovenskimi pokrajinami je bil na Krasu gozd najbolj izkrčen, zato je
bil takrat sinonim za golo, pusto in kamnito pokrajino. Ob koncu 19. sto-
letja se je zato začelo načrtno pogozdovanje, ki je bistveno spremenilo zna-
čaj pokrajine. Tem procesom spreminjanja rabe zemljišč so posvečena šte-
vilna dela, ki uporabljajo franciscejski kataster kot enega izmed primarnih
virov. V 19. stoletju je avstrijski del takratne monarhije segal tudi v hrva-
ški del Istre in v Dalmacijo, zato imamo franciscejski kataster na voljo tudi
za te pokrajine. Študije hrvaških raziskovalcev na podlagi tega vira omo-
gočajo primerjavo spreminjanja rabe zemljišč v podobnih naravnogeograf-
skih razmerah na ozemlju, ki si ga danes delita dve državi, posledično pa so
družbenogeografski procesi različni.5
3. Uporabljeno gradivo in metodologija
Za območje raziskave smo izbrali naselje Pomjan v Mestni občini Koper.
Pomjan leži na razvodnem flišnem slemenu med dolino reke Badaševice na
severu in dolinama Rokave in Dragonje na jugu, približno šest kilometrov
jugo-jugovzhodno od središča Kopra ter približno tri kilometre severno od
sotočja Rokave in Dragonje. Grajeni del naselja, ki leži na nadmorski višini
360 metrov, obsega skupaj s pripadajočimi zemljišči približno 3,5 km2. Ko
v prispevku uporabljamo besedo naselje, govorimo o celotnem zemljišču.
Na severu meja naselja poteka po pobočju, ki so ga levi pritoki Badaševice
razčlenili v sistem manjših dolinic in vmesnih slemen. Proti jugu se površje
spušča v dolino Rokave. Pobočje v tem delu razčlenjujejo dve dolini desnih
5 Za Slovenijo glej Gabrovec 2008; Kladnik 2008; Kladnik, Petek in Urbanc 2008; Pan-
jek 2015; Zorn, Kumer in Ferk 2015. Za Hrvaško Fuerst-Bjeliš 2018; Blaće 2019.
317
tastra, preučuje T. Gomiršek (2011). V okviru geografskih raziskav je bilo
v tej terasirani pokrajini podrobno preučeno spreminjanje rabe zemljišč
od začetka 19. stoletja do danes (Petek 2007; Ažman Momirski idr. 2008).
Spreminjanje rabe zemljišč v Brkinih – kjer na prehodu iz sredozemskega
v dinarski svet na prav tako terasiranih flišnih pobočjih zaradi večjih nad-
morskih višin ne uspeva več vinska trta, so pa dobri pogoji za sadjarstvo
– je bilo v tej pokrajini podrobneje preučeno na Ostrožnem Brdu (Križaj
Smrdel 2010; Ažman Momirski in Gabrovec 2014). Kraške pokrajine sredo-
zemske Slovenije so od omenjenih flišnih glede rabe zemljišč bistveno dru-
gačne. Kmetijska obdelava se je morala prilagoditi kraškim reliefnim obli-
kam in kamnitosti površja (Gams, Lovrenčak in Ingolič 1972), posebnosti
rabe zemljišč, na primer v delanih vrtačah, so lepo vidne na franciscejskih
katastrskih načrtih in opisane v cenilnih elaboratih (Panjek 2015). Med vse-
mi slovenskimi pokrajinami je bil na Krasu gozd najbolj izkrčen, zato je
bil takrat sinonim za golo, pusto in kamnito pokrajino. Ob koncu 19. sto-
letja se je zato začelo načrtno pogozdovanje, ki je bistveno spremenilo zna-
čaj pokrajine. Tem procesom spreminjanja rabe zemljišč so posvečena šte-
vilna dela, ki uporabljajo franciscejski kataster kot enega izmed primarnih
virov. V 19. stoletju je avstrijski del takratne monarhije segal tudi v hrva-
ški del Istre in v Dalmacijo, zato imamo franciscejski kataster na voljo tudi
za te pokrajine. Študije hrvaških raziskovalcev na podlagi tega vira omo-
gočajo primerjavo spreminjanja rabe zemljišč v podobnih naravnogeograf-
skih razmerah na ozemlju, ki si ga danes delita dve državi, posledično pa so
družbenogeografski procesi različni.5
3. Uporabljeno gradivo in metodologija
Za območje raziskave smo izbrali naselje Pomjan v Mestni občini Koper.
Pomjan leži na razvodnem flišnem slemenu med dolino reke Badaševice na
severu in dolinama Rokave in Dragonje na jugu, približno šest kilometrov
jugo-jugovzhodno od središča Kopra ter približno tri kilometre severno od
sotočja Rokave in Dragonje. Grajeni del naselja, ki leži na nadmorski višini
360 metrov, obsega skupaj s pripadajočimi zemljišči približno 3,5 km2. Ko
v prispevku uporabljamo besedo naselje, govorimo o celotnem zemljišču.
Na severu meja naselja poteka po pobočju, ki so ga levi pritoki Badaševice
razčlenili v sistem manjših dolinic in vmesnih slemen. Proti jugu se površje
spušča v dolino Rokave. Pobočje v tem delu razčlenjujejo dve dolini desnih
5 Za Slovenijo glej Gabrovec 2008; Kladnik 2008; Kladnik, Petek in Urbanc 2008; Pan-
jek 2015; Zorn, Kumer in Ferk 2015. Za Hrvaško Fuerst-Bjeliš 2018; Blaće 2019.
317
