Page 318 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 318
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
elaborati o cenitvi katastrskega dohodka, ki so dragoceni predvsem zara-
di opisov načina kmetovanja v prvi polovici 19. stoletja (Natek 1979; Petek
in Urbanc 2004). Za ozemlje Republike Slovenije je večji del gradiva dosto-
pen v Arhivu Republike Slovenije, del gradiva za primorski del Slovenije
je v italijanskem državnem arhivu v Trstu ali Gorici. Petek in M. Urbanc
(2004) sta razpoložljivost gradiva kartografsko prikazala. Večina gradiva je
v navedenih arhivih dostopna tudi v digitalni obliki. Velik del zemljevidov
franciscejskega katastra je v georeferencirani obliki dostopnih na portalu
Mapire (MAPIRE – Historical Maps Online 2020). Za ozemlje Slovenije so
bile na podlagi franciscejskega katastra izdelane že številne raziskave tako
na državni ali regijski kot tudi na lokalni ravni. Gabrovec in Kumer (2019)
v okviru raziskave na državni ravni navajata tudi pomembnejše predho-
dne raziskave.
2. Pregled raziskav v sredozemskem delu Slovenije
V pregledu navajamo raziskave o spremembi rabe zemljišč, ki obravna-
vajo daljše časovno obdobje in kot vir uporabljajo franciscejski kataster.
Klasično delo o preobrazbi kulturne pokrajine v slovenski Istri je napisal
Titl (1965). Osredotočil se je na terasirana pobočja flišnega gričevja v za-
ledju Kopra. Podrobno je obravnavano spreminjanje rabe zemljišč od prve
polovice 19. stoletja do srede 20. stoletja. Zaradi političnih sprememb in
z njimi povezanih spremenjenih gospodarskih razmer v tem razdobju so
bile spremembe rabe zelo pogoste, z njimi pa je bilo povezano tudi opušča-
nje teras in v nekaterih območjih tudi propad kulturne pokrajine. Kladnik
(2017) je terasirane pokrajine obravnaval na območju celotne Slovenije, v
okviru projekta pa so na območju slovenske Istre podrobneje obravnava-
li Krkavče (Ažman Momirski in Gabrovec 2014; Kladnik idr. 2016 in 2019).
Titlova raziskava je bila tako nadgrajena z raziskavo procesov v drugi po-
lovici 20. stoletja in na začetku 21. Med prvimi, ki so pri agrarnogeograf-
skih raziskavah pri uporabi franciscejskega katastra uporabili tudi cenil-
ni elaborat, je bil Moritsch (1969), ki je poglobljeno utemeljil spreminjanje
rabe zemljišč na Miljskem polotoku. N. Kolega (2018) je iz cenilnih elabo-
ratov zajemala podatke o prebivalstvu in živinoreji po posameznih katastr-
skih občinah Primorske, od Istre in Krasa do Julijskih Alp, in jih razlagala
z ozemeljskimi značilnostmi območja. Terasirani pokrajini slovenske Istre
so po kamninski sestavi in reliefu podobna Goriška brda, kjer spreminja-
nje kulturne pokrajine in kmetijskega gospodarstva na podlagi številnih
zgodovinskih virov, med njimi tudi cenilnih elaboratov franciscejskega ka-
316
elaborati o cenitvi katastrskega dohodka, ki so dragoceni predvsem zara-
di opisov načina kmetovanja v prvi polovici 19. stoletja (Natek 1979; Petek
in Urbanc 2004). Za ozemlje Republike Slovenije je večji del gradiva dosto-
pen v Arhivu Republike Slovenije, del gradiva za primorski del Slovenije
je v italijanskem državnem arhivu v Trstu ali Gorici. Petek in M. Urbanc
(2004) sta razpoložljivost gradiva kartografsko prikazala. Večina gradiva je
v navedenih arhivih dostopna tudi v digitalni obliki. Velik del zemljevidov
franciscejskega katastra je v georeferencirani obliki dostopnih na portalu
Mapire (MAPIRE – Historical Maps Online 2020). Za ozemlje Slovenije so
bile na podlagi franciscejskega katastra izdelane že številne raziskave tako
na državni ali regijski kot tudi na lokalni ravni. Gabrovec in Kumer (2019)
v okviru raziskave na državni ravni navajata tudi pomembnejše predho-
dne raziskave.
2. Pregled raziskav v sredozemskem delu Slovenije
V pregledu navajamo raziskave o spremembi rabe zemljišč, ki obravna-
vajo daljše časovno obdobje in kot vir uporabljajo franciscejski kataster.
Klasično delo o preobrazbi kulturne pokrajine v slovenski Istri je napisal
Titl (1965). Osredotočil se je na terasirana pobočja flišnega gričevja v za-
ledju Kopra. Podrobno je obravnavano spreminjanje rabe zemljišč od prve
polovice 19. stoletja do srede 20. stoletja. Zaradi političnih sprememb in
z njimi povezanih spremenjenih gospodarskih razmer v tem razdobju so
bile spremembe rabe zelo pogoste, z njimi pa je bilo povezano tudi opušča-
nje teras in v nekaterih območjih tudi propad kulturne pokrajine. Kladnik
(2017) je terasirane pokrajine obravnaval na območju celotne Slovenije, v
okviru projekta pa so na območju slovenske Istre podrobneje obravnava-
li Krkavče (Ažman Momirski in Gabrovec 2014; Kladnik idr. 2016 in 2019).
Titlova raziskava je bila tako nadgrajena z raziskavo procesov v drugi po-
lovici 20. stoletja in na začetku 21. Med prvimi, ki so pri agrarnogeograf-
skih raziskavah pri uporabi franciscejskega katastra uporabili tudi cenil-
ni elaborat, je bil Moritsch (1969), ki je poglobljeno utemeljil spreminjanje
rabe zemljišč na Miljskem polotoku. N. Kolega (2018) je iz cenilnih elabo-
ratov zajemala podatke o prebivalstvu in živinoreji po posameznih katastr-
skih občinah Primorske, od Istre in Krasa do Julijskih Alp, in jih razlagala
z ozemeljskimi značilnostmi območja. Terasirani pokrajini slovenske Istre
so po kamninski sestavi in reliefu podobna Goriška brda, kjer spreminja-
nje kulturne pokrajine in kmetijskega gospodarstva na podlagi številnih
zgodovinskih virov, med njimi tudi cenilnih elaboratov franciscejskega ka-
316
