Page 317 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 317
spr emembe lastništva in r abe zemljišč v zadnjih dvesto letih v slovenski istr i
temeljnem predmetu tretjega letnika Regionalna geografija Slovenije. Prve
raziskave, analize in prikaze sprememb rabe tal v slovenski Istri so študenti
v okviru študijskih vaj opravljali že v študijskem letu 2005/2006 na predbo-
lonjskem univerzitetnem 4-letnem programu Geografija kontaktnih pro-
storov – takrat še pri predmetu Geografija slovenskih pokrajin. Od takrat
dalje do študijskega leta 2018/2019 smo se s študenti pri vajah iz omenjenih
predmetov s tematiko preučevanja sprememb rabe tal v slovenski Istri s po-
močjo uporabe zemljevidov franciscejskega katastra ter spletnega Javnega
pregledovalnika grafičnih podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano ter s podporo geografskih informacijskih sistemov ukvarjali
trikrat (študijska leta 2005/2006, 2006/2007, 2009/2010). V študijskih letih
2009/2010 ter 2018/2019 pa smo se posvetili preučevanju sprememb lastni-
štva zemljišč na primeru naselja Pomjan. Zbrali smo zajetno bazo podat-
kov in zato se je tematika, ki jo predstavljamo v prispevku, ponudila kar
sama. Ker se v spremembi rabe tal odražajo tako vplivi različnih naravno-
kot družbenogeografskih dejavnikov ter procesov, je ta tema geografom
blizu, zato ne preseneča, da se je z omenjeno temo do sedaj pri svojih di-
plomskih oziroma zaključnih nalogah na prvostopenjskem študiju ukvar-
jalo enajst študentov ter en študent v okviru magistrskega dela.
V prispevku obravnavamo značilnosti lastniške sestave parcel v nase-
lju Pomjan na začetku 19. stoletja in v letu 2011. Hkrati preučujemo pove-
zanost lastništva parcel z rabo tal ter pojasnjujemo razlike med preučeva-
nima obdobjema.
1. Franciscejski kataster kot vir preučevanja rabe zemljišč
Franciscejski kataster oziroma stabilni kataster predstavlja enega najpo-
membnejših virov za preučevanje sprememb rabe zemljišč, še posebej je
ključen pri agrarnogeografskih raziskavah. Najavljen je bil s cesarskim pa-
tentom 23. decembra 1817. leta, v naslednjih desetih letih je bil izdelan za
celotno slovensko ozemlje, ki je takrat sodilo pod avstrijski del monarhi-
je. Namen katastra je bil obdavčitev tako vseh rodovitnih kmetijskih kot
tudi zazidanih zemljišč. Na podlagi geodetskih izmer so za vsako katas-
trsko občino izdelali zemljevide v merilu 1 : 2880, na katerih je z barva-
mi prikazana raba zemljišč. V obsežnem pisnem delu katastra je bil za
vsako katastrsko občino pripravljen opis meje občine, skupni pregled na-
membnosti zemljišč, abecedni seznam zemljiških posestnikov z njihovi-
mi naslovi ter seznam parcel z zaporedno številko, namembnostjo ter ime-
nom in priimkom lastnika. Poleg tega so za del Slovenije ohranjeni tudi
315
temeljnem predmetu tretjega letnika Regionalna geografija Slovenije. Prve
raziskave, analize in prikaze sprememb rabe tal v slovenski Istri so študenti
v okviru študijskih vaj opravljali že v študijskem letu 2005/2006 na predbo-
lonjskem univerzitetnem 4-letnem programu Geografija kontaktnih pro-
storov – takrat še pri predmetu Geografija slovenskih pokrajin. Od takrat
dalje do študijskega leta 2018/2019 smo se s študenti pri vajah iz omenjenih
predmetov s tematiko preučevanja sprememb rabe tal v slovenski Istri s po-
močjo uporabe zemljevidov franciscejskega katastra ter spletnega Javnega
pregledovalnika grafičnih podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano ter s podporo geografskih informacijskih sistemov ukvarjali
trikrat (študijska leta 2005/2006, 2006/2007, 2009/2010). V študijskih letih
2009/2010 ter 2018/2019 pa smo se posvetili preučevanju sprememb lastni-
štva zemljišč na primeru naselja Pomjan. Zbrali smo zajetno bazo podat-
kov in zato se je tematika, ki jo predstavljamo v prispevku, ponudila kar
sama. Ker se v spremembi rabe tal odražajo tako vplivi različnih naravno-
kot družbenogeografskih dejavnikov ter procesov, je ta tema geografom
blizu, zato ne preseneča, da se je z omenjeno temo do sedaj pri svojih di-
plomskih oziroma zaključnih nalogah na prvostopenjskem študiju ukvar-
jalo enajst študentov ter en študent v okviru magistrskega dela.
V prispevku obravnavamo značilnosti lastniške sestave parcel v nase-
lju Pomjan na začetku 19. stoletja in v letu 2011. Hkrati preučujemo pove-
zanost lastništva parcel z rabo tal ter pojasnjujemo razlike med preučeva-
nima obdobjema.
1. Franciscejski kataster kot vir preučevanja rabe zemljišč
Franciscejski kataster oziroma stabilni kataster predstavlja enega najpo-
membnejših virov za preučevanje sprememb rabe zemljišč, še posebej je
ključen pri agrarnogeografskih raziskavah. Najavljen je bil s cesarskim pa-
tentom 23. decembra 1817. leta, v naslednjih desetih letih je bil izdelan za
celotno slovensko ozemlje, ki je takrat sodilo pod avstrijski del monarhi-
je. Namen katastra je bil obdavčitev tako vseh rodovitnih kmetijskih kot
tudi zazidanih zemljišč. Na podlagi geodetskih izmer so za vsako katas-
trsko občino izdelali zemljevide v merilu 1 : 2880, na katerih je z barva-
mi prikazana raba zemljišč. V obsežnem pisnem delu katastra je bil za
vsako katastrsko občino pripravljen opis meje občine, skupni pregled na-
membnosti zemljišč, abecedni seznam zemljiških posestnikov z njihovi-
mi naslovi ter seznam parcel z zaporedno številko, namembnostjo ter ime-
nom in priimkom lastnika. Poleg tega so za del Slovenije ohranjeni tudi
315
