Page 375 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 375
opredelitev in meje sredozemlja v sloveniji
Slika 5. Razlogi za utemeljitev izrisa meje Sredozemlja na zemljevidu
ši raziskavi, ki je zajela anketirance v širših obsredozemskih pokrajinah in
tudi v Ljubljani z okolico (Staut, Kovačič in Ogrin 2007), je bil prevladujo-
či razlog za razmejitev sredozemskega in nesredozemskega dela Slovenije
podnebje (40 % odgovorov), ki je zajelo širok spekter odgovorov (podnebje,
burja, temperature, padavine), sledila sta morje (morje, njegova bližina ali
vplivi, obala) z 18 % in rastje (zimzeleno, naravno in kulturno rastje, figa,
oljka in meje njene razširjenosti) s 14 %. V raziskavi Tandarića idr. so bili
ugotovljeni podobni razlogi za določitev meje sredozemskega in nesredo-
zemskega dela Hrvaške. Vodilni kriterij je bilo podnebje (71,7 %), sledilo je
morje oziroma obala (57,5 %), rastlinstvo (50 %), relief (37,5 %), miselnost (35
%) ter z manjšimi deleži hrana, arhitektura in drugi dejavniki.
Sklep
Rezultati raziskave, izvedene med prebivalci istrskih občin, so pokazali, da
za večino vprašanih sredozemska identiteta ni pomembna, da se jih ve-
čina najprej opredeljuje kot Slovenci ali Primorci in nato kot Istrani. Pri
373
Slika 5. Razlogi za utemeljitev izrisa meje Sredozemlja na zemljevidu
ši raziskavi, ki je zajela anketirance v širših obsredozemskih pokrajinah in
tudi v Ljubljani z okolico (Staut, Kovačič in Ogrin 2007), je bil prevladujo-
či razlog za razmejitev sredozemskega in nesredozemskega dela Slovenije
podnebje (40 % odgovorov), ki je zajelo širok spekter odgovorov (podnebje,
burja, temperature, padavine), sledila sta morje (morje, njegova bližina ali
vplivi, obala) z 18 % in rastje (zimzeleno, naravno in kulturno rastje, figa,
oljka in meje njene razširjenosti) s 14 %. V raziskavi Tandarića idr. so bili
ugotovljeni podobni razlogi za določitev meje sredozemskega in nesredo-
zemskega dela Hrvaške. Vodilni kriterij je bilo podnebje (71,7 %), sledilo je
morje oziroma obala (57,5 %), rastlinstvo (50 %), relief (37,5 %), miselnost (35
%) ter z manjšimi deleži hrana, arhitektura in drugi dejavniki.
Sklep
Rezultati raziskave, izvedene med prebivalci istrskih občin, so pokazali, da
za večino vprašanih sredozemska identiteta ni pomembna, da se jih ve-
čina najprej opredeljuje kot Slovenci ali Primorci in nato kot Istrani. Pri
373
