Page 373 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 373
opredelitev in meje sredozemlja v sloveniji
Nanosa do Vremščice. Območje v Sloveniji, za katerega vsi anketiranci me-
nijo, da pripada Sredozemlju, vključuje obalna mesta z ozkim pasom za-
lednega gričevja nad Izolo. Podobno so pokazali rezultati raziskave (Staut,
Kovačič in Ogrin 2005), kjer so prav vsi anketiranci menili, da sta slovenski
del Tržaškega zaliva in obmorski pas slovenske Istre z delom zalednega gri-
čevja (nad Izolo in Piranom) del Sredozemlja. Rezultati kasnejše raziska-
ve (Staut, Kovačič in Ogrin 2007) so podobni našim in tu sta bili prav tako
vidni dve zgostitvi izrisanih črt. Zahodnejša je potekala okvirno po seve-
rovzhodni meji slovenske Istre, vzhodnejša pa po jugozahodnem vznožju
visokih dinarskih planot. Nekateri anketiranci so mejo povlekli preko naj-
višjih gora Julijskih Alp, čez Cerkljansko in Ljubljansko barje proti Kočevju
in Beli krajini, vsi anketiranci pa so menili, da sta slovenski del Tržaškega
zaliva in obmorski pas slovenske Istre z bližnjim zalednim gričevjem del
Sredozemlja.
Na sliki 4 je prikazan potek meja glede na opredelitev najpomembnej-
še identitete. Izbrali smo samo tri, ki predstavljajo večje deleže: narodno-
stno, primorsko in istrsko. Opazimo lahko, da so anketiranci, ki se naj-
bolj poistovetijo z narodnostno ali s primorsko identiteto, potegnili mejo
Sredozemlja v veliki meri skladno z obsegom obsredozemskih pokrajin po
Perkovi regionalizaciji (1998). Tako je od 140 anketirancev, ki so kot najpo-
membnejšo izbrali narodnostno identiteto, skoraj petina (17 %) postavila
mejo znotraj 10-kilometrskega območja ob meji obsredozemskih pokrajin,
medtem ko je bilo 55 % takih meja, pri katerih je vsaj polovica padla znotraj
prej omenjenega območja. Pojavljajo se sicer odstopanja, kjer je dobra peti-
na anketirancev izrisala mejo južneje, na Kraškem robu, kar nekaj pa je bilo
takšnih, ki so mejo nadaljevali severneje, vse do alpskega sveta.
Pri primorski identiteti je »sovpadanje« primerljivo, saj je bilo od 74
anketirancev, ki so kot najpomembnejšo izbrali primorsko identiteto, 16
% takih, ki je mejo izrisalo v celoti znotraj 10-kilometrskega območja ob
meji obsredozemskih pokrajin, medtem ko je bilo kar 66 % takih meja, ka-
terih je vsaj polovica padla znotraj prej omenjenega območja. Do odsto-
panj prihaja predvsem v južnem delu zgostitve črt, kjer njen potek v več
kot polovici primerov sledi severovzhodni meji slovenske Istre in ne obse-
ga Brkinov z dolino Reke ter Podgorskega krasa, Čičarije in Podgrajskega
podolja. Kljub temu lahko opazimo, da na sliki 4 temnomodro območje, ki
prikazuje zgostitev narisanih meja, v večini poteka skladno z rdečo črto, ki
prikazuje mejo obsredozemskih pokrajin po Perkovi regionalizaciji (1998).
371
Nanosa do Vremščice. Območje v Sloveniji, za katerega vsi anketiranci me-
nijo, da pripada Sredozemlju, vključuje obalna mesta z ozkim pasom za-
lednega gričevja nad Izolo. Podobno so pokazali rezultati raziskave (Staut,
Kovačič in Ogrin 2005), kjer so prav vsi anketiranci menili, da sta slovenski
del Tržaškega zaliva in obmorski pas slovenske Istre z delom zalednega gri-
čevja (nad Izolo in Piranom) del Sredozemlja. Rezultati kasnejše raziska-
ve (Staut, Kovačič in Ogrin 2007) so podobni našim in tu sta bili prav tako
vidni dve zgostitvi izrisanih črt. Zahodnejša je potekala okvirno po seve-
rovzhodni meji slovenske Istre, vzhodnejša pa po jugozahodnem vznožju
visokih dinarskih planot. Nekateri anketiranci so mejo povlekli preko naj-
višjih gora Julijskih Alp, čez Cerkljansko in Ljubljansko barje proti Kočevju
in Beli krajini, vsi anketiranci pa so menili, da sta slovenski del Tržaškega
zaliva in obmorski pas slovenske Istre z bližnjim zalednim gričevjem del
Sredozemlja.
Na sliki 4 je prikazan potek meja glede na opredelitev najpomembnej-
še identitete. Izbrali smo samo tri, ki predstavljajo večje deleže: narodno-
stno, primorsko in istrsko. Opazimo lahko, da so anketiranci, ki se naj-
bolj poistovetijo z narodnostno ali s primorsko identiteto, potegnili mejo
Sredozemlja v veliki meri skladno z obsegom obsredozemskih pokrajin po
Perkovi regionalizaciji (1998). Tako je od 140 anketirancev, ki so kot najpo-
membnejšo izbrali narodnostno identiteto, skoraj petina (17 %) postavila
mejo znotraj 10-kilometrskega območja ob meji obsredozemskih pokrajin,
medtem ko je bilo 55 % takih meja, pri katerih je vsaj polovica padla znotraj
prej omenjenega območja. Pojavljajo se sicer odstopanja, kjer je dobra peti-
na anketirancev izrisala mejo južneje, na Kraškem robu, kar nekaj pa je bilo
takšnih, ki so mejo nadaljevali severneje, vse do alpskega sveta.
Pri primorski identiteti je »sovpadanje« primerljivo, saj je bilo od 74
anketirancev, ki so kot najpomembnejšo izbrali primorsko identiteto, 16
% takih, ki je mejo izrisalo v celoti znotraj 10-kilometrskega območja ob
meji obsredozemskih pokrajin, medtem ko je bilo kar 66 % takih meja, ka-
terih je vsaj polovica padla znotraj prej omenjenega območja. Do odsto-
panj prihaja predvsem v južnem delu zgostitve črt, kjer njen potek v več
kot polovici primerov sledi severovzhodni meji slovenske Istre in ne obse-
ga Brkinov z dolino Reke ter Podgorskega krasa, Čičarije in Podgrajskega
podolja. Kljub temu lahko opazimo, da na sliki 4 temnomodro območje, ki
prikazuje zgostitev narisanih meja, v večini poteka skladno z rdečo črto, ki
prikazuje mejo obsredozemskih pokrajin po Perkovi regionalizaciji (1998).
371
