Page 374 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 374
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Slika 4. Indeks gostote izrisanih meja med sredozemskim in nesredozemskim delom
Slovenije glede na prevladujočo identiteto (z dodano mejo obsredozemskih pokrajin,
Perko 1998)
Večje razlike v primerjavi z začrtano in dejansko mejo obsredozem-
skih pokrajin je opaziti pri tistih anketirancih, ki so kot najpomembnejšo
izbrali istrsko identiteto. Takih je bilo skupno 72, od tega pa je le dobrih 5 %
postavilo mejo znotraj 10-kilometrskega območja ob meji obsredozemskih
pokrajin. Od vseh zarisanih meja je le 39 % takšnih, kjer vsaj polovica pade
znotraj omenjenega območja. Zemljevid gostote črt kaže na izrazito drugo
značilnost, in sicer na največjo zgostitev črt na območju Kraškega roba, kar
se ujema z naravnogeografsko mejo Istre.
Pri utemeljitvi kriterija za izris meje so anketiranci najpogosteje na-
vedli podnebje in vpliv morja, sledilo je vreme, sredozemsko rastlinstvo in
oljka, kultura in tradicija ter primorska mesta in kraji. Med ostalimi kriteri-
ji je bila zanimiva večkrat omenjena izobrazba oziroma pridobljeno znanje,
drugi prikazani motivi na sliki 5 pa so bili omenjeni redkeje ali posamično.
V starejši raziskavi so prebivalci slovenske Istre kot najpomembnejši dejav-
nik pri določanju meje med Sredozemljem in ne-Sredozemljem v Sloveniji
navedli rastje, ki zajema tako naravno kot kulturno (omenilo ga je 27,6 %
vprašanih), sledilo je podnebje (22 %), morje (12 %), značaj ljudi (8,9 %) in še
nekaj manj zastopanih odgovorov (Staut, Kovačič in Ogrin 2005). V kasnej-
372
Slika 4. Indeks gostote izrisanih meja med sredozemskim in nesredozemskim delom
Slovenije glede na prevladujočo identiteto (z dodano mejo obsredozemskih pokrajin,
Perko 1998)
Večje razlike v primerjavi z začrtano in dejansko mejo obsredozem-
skih pokrajin je opaziti pri tistih anketirancih, ki so kot najpomembnejšo
izbrali istrsko identiteto. Takih je bilo skupno 72, od tega pa je le dobrih 5 %
postavilo mejo znotraj 10-kilometrskega območja ob meji obsredozemskih
pokrajin. Od vseh zarisanih meja je le 39 % takšnih, kjer vsaj polovica pade
znotraj omenjenega območja. Zemljevid gostote črt kaže na izrazito drugo
značilnost, in sicer na največjo zgostitev črt na območju Kraškega roba, kar
se ujema z naravnogeografsko mejo Istre.
Pri utemeljitvi kriterija za izris meje so anketiranci najpogosteje na-
vedli podnebje in vpliv morja, sledilo je vreme, sredozemsko rastlinstvo in
oljka, kultura in tradicija ter primorska mesta in kraji. Med ostalimi kriteri-
ji je bila zanimiva večkrat omenjena izobrazba oziroma pridobljeno znanje,
drugi prikazani motivi na sliki 5 pa so bili omenjeni redkeje ali posamično.
V starejši raziskavi so prebivalci slovenske Istre kot najpomembnejši dejav-
nik pri določanju meje med Sredozemljem in ne-Sredozemljem v Sloveniji
navedli rastje, ki zajema tako naravno kot kulturno (omenilo ga je 27,6 %
vprašanih), sledilo je podnebje (22 %), morje (12 %), značaj ljudi (8,9 %) in še
nekaj manj zastopanih odgovorov (Staut, Kovačič in Ogrin 2005). V kasnej-
372
