Page 371 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 371
opredelitev in meje sredozemlja v sloveniji
zanjo. Menimo, da glede tega vprašanja ne bi bilo opaznih razlik, četudi bi
območje anketiranja razširili.
Zadnje vprašanje pri opredeljevanju Sredozemlja je ponudilo odgovo-
re, ki so povezani z načinom življenja, vrednotami in s kulturno tradici-
jo. Tukaj je morda v največji meri prevladovala subjektivnost izbire glede
na lastne vrednote, izkušnje in znanje oziroma informiranost. Na primer,
kaj posameznik razume kot »Spoštovanje kulturne tradicije«, lahko zgolj
ugibamo ali pa nas, če nismo verujoči, izvajanje religioznih praks verje-
tno manj zanima in jim ne bomo pripisali večjega pomena. Ocene so bile
pri vseh odgovorih veliko enakomerneje razporejene kakor pri naravnih
(pokrajinskih) lastnostih in prehrani. Največji delež od vseh je s 44 % pri-
padel oceni »Skoraj nepomembno« pri religiozni dediščini (verski obredi
in romanja), sledilo je druženje na javnih prostorih, ki je bilo kot »Zelo
pomembno« izpostavljeno s strani 31 % anketirancev. Če združimo oce-
ni »Najbolj pomembno« in »Zelo pomembno«, je za 55 % anketiranih po-
membna značilnost Sredozemlja vloga družine in matere ter za polovi-
co druženje na javnih prostorih, obratno pa so največji deleži pri ocenah
»Skoraj nepomembno« in »Manj pomembno« pri religiozni dediščini (67
%), opoldanskem počitku (38 %) in spoštovanju kulturne tradicije (36 %),
kot prikazuje tudi slika 2.
4. Prostorska opredelitev meje Sredozemlja v Sloveniji
Tretja naloga je obsegala razmejitev med sredozemskim in nesredozem-
skim delom Slovenije, svojo odločitev za izris meje pa so morali anketi-
ranci nato pojasniti z navedbo vodilnega kriterija. Na sliki 3 so prikaza-
ne črte, ki so jih kot meje zarisali anketiranci, v zgornjem desnem kotu pa
je za lažjo predstavo prikazano z geografskimi regionalizacijami oprede-
ljeno območje obsredozemske Slovenije (Perko 1998; Jeršin Tomassini in
Janžekovič 2015). Iz 351 izpolnjenih anket smo pridobili 341 izrisanih meja,
izmed katerih smo v naslednji fazi izločili še štiri, saj je bil njihov potek ne-
jasno opredeljen. Opazimo lahko, da se med anketiranimi prebivalci istr-
skih občin pojavlja zelo različno mnenje o tem, katera območja še uvršča-
mo k obsredozemskim pokrajinam in katera ne (slika 3). Nekatere črte so
izrisane že v zaledju obalnih mest, nekatere pa se zajedajo celo v alpski
svet na severu ter potekajo mimo Logatca in Cerknice proti Goteniški gori
na jugovzhodu. Kljub raznolikosti v izrisanih potekih meja lahko opazimo
dve zgostitvi: prva poteka čez Kras vse do severovzhodne meje slovenske
Istre, druga, izrazitejša, pa po jugozahodnem vznožju Trnovskega gozda in
369
zanjo. Menimo, da glede tega vprašanja ne bi bilo opaznih razlik, četudi bi
območje anketiranja razširili.
Zadnje vprašanje pri opredeljevanju Sredozemlja je ponudilo odgovo-
re, ki so povezani z načinom življenja, vrednotami in s kulturno tradici-
jo. Tukaj je morda v največji meri prevladovala subjektivnost izbire glede
na lastne vrednote, izkušnje in znanje oziroma informiranost. Na primer,
kaj posameznik razume kot »Spoštovanje kulturne tradicije«, lahko zgolj
ugibamo ali pa nas, če nismo verujoči, izvajanje religioznih praks verje-
tno manj zanima in jim ne bomo pripisali večjega pomena. Ocene so bile
pri vseh odgovorih veliko enakomerneje razporejene kakor pri naravnih
(pokrajinskih) lastnostih in prehrani. Največji delež od vseh je s 44 % pri-
padel oceni »Skoraj nepomembno« pri religiozni dediščini (verski obredi
in romanja), sledilo je druženje na javnih prostorih, ki je bilo kot »Zelo
pomembno« izpostavljeno s strani 31 % anketirancev. Če združimo oce-
ni »Najbolj pomembno« in »Zelo pomembno«, je za 55 % anketiranih po-
membna značilnost Sredozemlja vloga družine in matere ter za polovi-
co druženje na javnih prostorih, obratno pa so največji deleži pri ocenah
»Skoraj nepomembno« in »Manj pomembno« pri religiozni dediščini (67
%), opoldanskem počitku (38 %) in spoštovanju kulturne tradicije (36 %),
kot prikazuje tudi slika 2.
4. Prostorska opredelitev meje Sredozemlja v Sloveniji
Tretja naloga je obsegala razmejitev med sredozemskim in nesredozem-
skim delom Slovenije, svojo odločitev za izris meje pa so morali anketi-
ranci nato pojasniti z navedbo vodilnega kriterija. Na sliki 3 so prikaza-
ne črte, ki so jih kot meje zarisali anketiranci, v zgornjem desnem kotu pa
je za lažjo predstavo prikazano z geografskimi regionalizacijami oprede-
ljeno območje obsredozemske Slovenije (Perko 1998; Jeršin Tomassini in
Janžekovič 2015). Iz 351 izpolnjenih anket smo pridobili 341 izrisanih meja,
izmed katerih smo v naslednji fazi izločili še štiri, saj je bil njihov potek ne-
jasno opredeljen. Opazimo lahko, da se med anketiranimi prebivalci istr-
skih občin pojavlja zelo različno mnenje o tem, katera območja še uvršča-
mo k obsredozemskim pokrajinam in katera ne (slika 3). Nekatere črte so
izrisane že v zaledju obalnih mest, nekatere pa se zajedajo celo v alpski
svet na severu ter potekajo mimo Logatca in Cerknice proti Goteniški gori
na jugovzhodu. Kljub raznolikosti v izrisanih potekih meja lahko opazimo
dve zgostitvi: prva poteka čez Kras vse do severovzhodne meje slovenske
Istre, druga, izrazitejša, pa po jugozahodnem vznožju Trnovskega gozda in
369
