Page 376 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 376
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
opredelitvi Sredozemlja so anketirani enotnejši, ko so izbirali med narav-
nimi značilnostmi, kjer največjo pokrajinotvorno vlogo pripisujejo morju
in podnebju, kar nas ne preseneča. Kot smo omenili v razpravi, izbira mor-
ja morda v večji meri izhaja iz poimenovanja regije in povezanosti ljudi z
morjem, sprašujemo pa se, v kolikšni meri bi znali pojasniti izbiro morja
kot naravnega merila. Da so velik pomen pri opredelitvi Sredozemlja pri-
pisali »soncu in suši«, je pričakovano, saj je podnebje tisti pokrajinski de-
javnik, ki močno vpliva na vire okolja (vodne vire, rastlinstvo, rodovitnost
prsti), rabo tal in pogoje za človekove dejavnosti. Dokaj enotni so bili anke-
tiranci tudi pri vrednotenju lastnosti prehrane, kjer so največji pomen pri-
pisali oljčnemu olju in ribam. Prvo je zagotovo povezano z razširjenostjo in
gojenjem oljk v Sredozemlju, drugo s tradicijo ribištva, pri izbiri pa so bile
po naših predvidevanjih pomembne tudi lastne izkušnje. Pri tretji skupini
ponujenih kriterijev za opredelitev Sredozemlja, ki so povezani s kulturo
in načinom življenja, so bile ocene pomembnosti oziroma nepomembnosti
zelo razpršene in jih težko pojasnimo. Zagotovo so odločitve še v večji meri
prepuščene subjektivnosti anketirancev, ki morda niti nimajo »oprijemlji-
vih informacij«, na osnovi katerih bi lahko presojali. So to lastna ali posre-
dovana doživetja, informacije iz filmov, knjig in drugih medijev, je pozna-
vanje povezano s formalnim izobraževanjem? Upoštevati pa moramo še,
da se »družbene prakse« tudi spreminjajo.
Pri risanju meje med sredozemskim in nesredozemskim delom
Slovenije lahko opazimo velike razlike, saj so nekateri slednjo začrtali v
bližnjem zalednem območju obalnih mest, drugi pa vse od najvišjih vr-
hov alpskega sveta na severu do Kočevskega na jugovzhodu. Kljub temu
sta dobro vidni dve zgostitvi črt, kjer severnejša sledi Vipavski dolini ozi-
roma jugozahodnem vznožju Trnovskega gozda in Nanosa do Vremščice,
južnejša pa poteka po južnem delu Krasa. Obe zgostitvi se združita na ob-
močju severozahodnega dela Podgrajskega podolja in zaključita na vzpe-
tinah slavniškega hribovja. V primerjavi z mejo obsredozemskih pokrajin
(Perko 1998) ti zgostitvi ne obsegata Goriških Brd, Brkinov z dolino Reke
ter Podgrajskega podolja in Čičarije. Razloge za tako razmejitev gre iskati
predvsem v poznavanju »domače pokrajine«, saj prebivalci istrskih občin
bližnje pokrajine boljše poznajo od nekoliko bolj oddaljenih, verjetno pa je
razlog tudi v čustveni navezanosti Istranov na svoje območje. To pojasnju-
jejo izrisane meje anketirancev, ki so kot najpomembnejšo identiteto opre-
delili istrsko in meje začrtali po naravnogeografski meji, to je Kraški rob.
Ker je bila raziskava opravljena le med prebivalci slovenske Istre, predpos-
374
opredelitvi Sredozemlja so anketirani enotnejši, ko so izbirali med narav-
nimi značilnostmi, kjer največjo pokrajinotvorno vlogo pripisujejo morju
in podnebju, kar nas ne preseneča. Kot smo omenili v razpravi, izbira mor-
ja morda v večji meri izhaja iz poimenovanja regije in povezanosti ljudi z
morjem, sprašujemo pa se, v kolikšni meri bi znali pojasniti izbiro morja
kot naravnega merila. Da so velik pomen pri opredelitvi Sredozemlja pri-
pisali »soncu in suši«, je pričakovano, saj je podnebje tisti pokrajinski de-
javnik, ki močno vpliva na vire okolja (vodne vire, rastlinstvo, rodovitnost
prsti), rabo tal in pogoje za človekove dejavnosti. Dokaj enotni so bili anke-
tiranci tudi pri vrednotenju lastnosti prehrane, kjer so največji pomen pri-
pisali oljčnemu olju in ribam. Prvo je zagotovo povezano z razširjenostjo in
gojenjem oljk v Sredozemlju, drugo s tradicijo ribištva, pri izbiri pa so bile
po naših predvidevanjih pomembne tudi lastne izkušnje. Pri tretji skupini
ponujenih kriterijev za opredelitev Sredozemlja, ki so povezani s kulturo
in načinom življenja, so bile ocene pomembnosti oziroma nepomembnosti
zelo razpršene in jih težko pojasnimo. Zagotovo so odločitve še v večji meri
prepuščene subjektivnosti anketirancev, ki morda niti nimajo »oprijemlji-
vih informacij«, na osnovi katerih bi lahko presojali. So to lastna ali posre-
dovana doživetja, informacije iz filmov, knjig in drugih medijev, je pozna-
vanje povezano s formalnim izobraževanjem? Upoštevati pa moramo še,
da se »družbene prakse« tudi spreminjajo.
Pri risanju meje med sredozemskim in nesredozemskim delom
Slovenije lahko opazimo velike razlike, saj so nekateri slednjo začrtali v
bližnjem zalednem območju obalnih mest, drugi pa vse od najvišjih vr-
hov alpskega sveta na severu do Kočevskega na jugovzhodu. Kljub temu
sta dobro vidni dve zgostitvi črt, kjer severnejša sledi Vipavski dolini ozi-
roma jugozahodnem vznožju Trnovskega gozda in Nanosa do Vremščice,
južnejša pa poteka po južnem delu Krasa. Obe zgostitvi se združita na ob-
močju severozahodnega dela Podgrajskega podolja in zaključita na vzpe-
tinah slavniškega hribovja. V primerjavi z mejo obsredozemskih pokrajin
(Perko 1998) ti zgostitvi ne obsegata Goriških Brd, Brkinov z dolino Reke
ter Podgrajskega podolja in Čičarije. Razloge za tako razmejitev gre iskati
predvsem v poznavanju »domače pokrajine«, saj prebivalci istrskih občin
bližnje pokrajine boljše poznajo od nekoliko bolj oddaljenih, verjetno pa je
razlog tudi v čustveni navezanosti Istranov na svoje območje. To pojasnju-
jejo izrisane meje anketirancev, ki so kot najpomembnejšo identiteto opre-
delili istrsko in meje začrtali po naravnogeografski meji, to je Kraški rob.
Ker je bila raziskava opravljena le med prebivalci slovenske Istre, predpos-
374
