Page 65 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
k civilizacij
Zgodovina interpretacij keltskega nakita
iz Isthmije
Boris Kavur
UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino
boris.kavur@upr.si
Uvod
Pričujoči prispevek je bolj zgodovinska kot arheološka razprava, ki prika-
zuje, kako so raziskovalci v desetletjih analiz in omemb izjemnih arheolo-
ških najdb svoje interpretacije raje prilagodili interpretacijam zgodovinskih
virov, kot pa da bi poskušali pojasniti arheološke podatke. Od odkritja da-
lje so keltske nanogvice, odkrite v bližini Pozejdonovega templja v grški
Isthmiji, raje povezovali z v virih izpričano keltsko invazijo proti Delfom,
kot pa, da bi poskušali interpretirati starost arheološkega konteksta. Slednji
je starejši in resno maje temelje, na katerih stoji sistematika interpretacij
kronologije mlajše železnodobne Evrope. Posledično je članek tako pregled
razprav o interpretaciji kot tudi ilustracija obupnih poskusov vzdrževanja
razlag znotraj zgodovinske cone udobja.
Srednjeevropski Kelti so se na začetku 4. stoletja pr. n. št. vse pogosteje
pojavljali v zgodovinskih konfliktih med velesilami Sredozemlja. V okviru
udejanjenja svoje imperialne politike je v letih 369–368 pr. n. št. sirakuški
tiran Dionizij Starejši poslal keltske najemnike na pomoč Šparti v njenih
spopadih proti Tebam. Šlo je za na severu Apeninskega polotoka novačene
Kelte, ki so kmalu po osvojitvi Rima že delovali kot sirakuški plačanci v po-
hodih proti Krotonu in Lokriju (Bouzek 2002, 55; Szabó 1991, 333).
Na osrednjem Balkanu pa lahko s keltsko prisotnostjo računamo že
od poraza in pregona Ardiejcev v letih 359/358 pr. n. št., kot je to navedel
Teopomp (Zaninović 2003, 278; Šašel Kos 2005, 168–70), zagotovo pa v času
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).63-83 63
Zgodovina interpretacij keltskega nakita
iz Isthmije
Boris Kavur
UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino
boris.kavur@upr.si
Uvod
Pričujoči prispevek je bolj zgodovinska kot arheološka razprava, ki prika-
zuje, kako so raziskovalci v desetletjih analiz in omemb izjemnih arheolo-
ških najdb svoje interpretacije raje prilagodili interpretacijam zgodovinskih
virov, kot pa da bi poskušali pojasniti arheološke podatke. Od odkritja da-
lje so keltske nanogvice, odkrite v bližini Pozejdonovega templja v grški
Isthmiji, raje povezovali z v virih izpričano keltsko invazijo proti Delfom,
kot pa, da bi poskušali interpretirati starost arheološkega konteksta. Slednji
je starejši in resno maje temelje, na katerih stoji sistematika interpretacij
kronologije mlajše železnodobne Evrope. Posledično je članek tako pregled
razprav o interpretaciji kot tudi ilustracija obupnih poskusov vzdrževanja
razlag znotraj zgodovinske cone udobja.
Srednjeevropski Kelti so se na začetku 4. stoletja pr. n. št. vse pogosteje
pojavljali v zgodovinskih konfliktih med velesilami Sredozemlja. V okviru
udejanjenja svoje imperialne politike je v letih 369–368 pr. n. št. sirakuški
tiran Dionizij Starejši poslal keltske najemnike na pomoč Šparti v njenih
spopadih proti Tebam. Šlo je za na severu Apeninskega polotoka novačene
Kelte, ki so kmalu po osvojitvi Rima že delovali kot sirakuški plačanci v po-
hodih proti Krotonu in Lokriju (Bouzek 2002, 55; Szabó 1991, 333).
Na osrednjem Balkanu pa lahko s keltsko prisotnostjo računamo že
od poraza in pregona Ardiejcev v letih 359/358 pr. n. št., kot je to navedel
Teopomp (Zaninović 2003, 278; Šašel Kos 2005, 168–70), zagotovo pa v času
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).63-83 63
