Page 68 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Kmalu po objavi se je najdbi posvetil Krämer (1961), pri čemer je po-
novno ocenil nekatere interpretacije Caskeya in se osredotočil predvsem
na datacije ter prepoznavo teritorialnega izvora orehastega nakita. V okvi-
ru relativne kronologije je opozoril, da moda nošenja orehastega nakita
označuje prav pozno obdobje stopnje Lt B na Bavarskem (Krämer 1962, 307,
Abb. 1). Menil je, da je najverjetnejša Caskeyeva trditev, da gre pri depoju
za predmete, ki so bili zavrženi ob čiščenju svetišča, prav tako pa je opozo-
ril na vrče, ki naj bi po njegovem mnenju kazali na čisto funkcionalno upo-
rabo vodnjaka (Krämer 1961, 33). Pri interpretaciji starosti je povzel dataci-
jo keramike v konec 4. stoletja in izpeljal trditev, da ne gre za zaprto najdbo
oziroma so bili predmeti različnih starosti nekaj časa skupaj hranjeni v sve-
tišču ter šele nato skupaj odvrženi v vodnjak (Krämer 1961, 37).
Slika 1. Prva nanogvica iz Isthmije (povzeto po Raubitschek 1998, Plate 41, 267A)
Za nanogvici je domneval, da sta prišli v Grčijo skupaj s svojo nosilko,
ki jo je vključil v keltske skupine, ki so »z ženami in otroci pod vodstvom
njihovih knezov v iskanju novih področij za naselitev prodrle proti Trakiji
in Makedoniji« (Krämer 1961, 38). Tako je, da bi lahko argumentiral priso-
tnost ženskega nakitnega elementa, zgodovinski dogodek plenilskega vo-
jaškega vdora proti Delfom preoblikoval v selitev celotne skupnosti v iska-
nju novega prostora poselitve. Zdelo se mu je, da bi bilo prav zaradi bližine
Delfov, kjer je prišlo do preobrata v keltski invaziji, najdbo smiselno pove-
zovati prav s slednjo. Pripomnil pa je tudi, da se moramo pri primerjavi da-
tacije najdbe in sprejete, domnevno mlajše, kronološke pozicije orehastih
zapestnic v osredji Evropi zavedati, da datacije slednjih stojijo na »šibkih
nogah« (Krämer 1961, 38). Pri kartiranju orehastega nakita je opozoril na
njegovo vzhodno razširjenost (Krämer 1961, 36–40, Abb. 1; 2) oziroma dej-
stvo, da se tudi znotraj prostora celotne distribucije orehastega nakita obli-
ke z več kot 6 odebelitvami koncentrirajo v vzhodnem delu. Slednje so po-
66
Kmalu po objavi se je najdbi posvetil Krämer (1961), pri čemer je po-
novno ocenil nekatere interpretacije Caskeya in se osredotočil predvsem
na datacije ter prepoznavo teritorialnega izvora orehastega nakita. V okvi-
ru relativne kronologije je opozoril, da moda nošenja orehastega nakita
označuje prav pozno obdobje stopnje Lt B na Bavarskem (Krämer 1962, 307,
Abb. 1). Menil je, da je najverjetnejša Caskeyeva trditev, da gre pri depoju
za predmete, ki so bili zavrženi ob čiščenju svetišča, prav tako pa je opozo-
ril na vrče, ki naj bi po njegovem mnenju kazali na čisto funkcionalno upo-
rabo vodnjaka (Krämer 1961, 33). Pri interpretaciji starosti je povzel dataci-
jo keramike v konec 4. stoletja in izpeljal trditev, da ne gre za zaprto najdbo
oziroma so bili predmeti različnih starosti nekaj časa skupaj hranjeni v sve-
tišču ter šele nato skupaj odvrženi v vodnjak (Krämer 1961, 37).
Slika 1. Prva nanogvica iz Isthmije (povzeto po Raubitschek 1998, Plate 41, 267A)
Za nanogvici je domneval, da sta prišli v Grčijo skupaj s svojo nosilko,
ki jo je vključil v keltske skupine, ki so »z ženami in otroci pod vodstvom
njihovih knezov v iskanju novih področij za naselitev prodrle proti Trakiji
in Makedoniji« (Krämer 1961, 38). Tako je, da bi lahko argumentiral priso-
tnost ženskega nakitnega elementa, zgodovinski dogodek plenilskega vo-
jaškega vdora proti Delfom preoblikoval v selitev celotne skupnosti v iska-
nju novega prostora poselitve. Zdelo se mu je, da bi bilo prav zaradi bližine
Delfov, kjer je prišlo do preobrata v keltski invaziji, najdbo smiselno pove-
zovati prav s slednjo. Pripomnil pa je tudi, da se moramo pri primerjavi da-
tacije najdbe in sprejete, domnevno mlajše, kronološke pozicije orehastih
zapestnic v osredji Evropi zavedati, da datacije slednjih stojijo na »šibkih
nogah« (Krämer 1961, 38). Pri kartiranju orehastega nakita je opozoril na
njegovo vzhodno razširjenost (Krämer 1961, 36–40, Abb. 1; 2) oziroma dej-
stvo, da se tudi znotraj prostora celotne distribucije orehastega nakita obli-
ke z več kot 6 odebelitvami koncentrirajo v vzhodnem delu. Slednje so po-
66
