Page 70 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 70
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Pri diskusiji o orehasti nanogvici iz okolice Finike v Turčiji pa je pov-
zel Krämerjevo mnenje, da v primeru odkritja v Isthmiji ne moremo raču-
nati na zaprti kontekst in da bi ju morali povezati s keltskim vpadom pro-
ti Delfom iz leta 279 pr. n. št. Pri tem je navedel tudi mnenje M. Szaba, ki
je ponudil možnost starejše datacije, ter opozoril, da so keltski plačanci bili
prisotni v grškem svetu že pred letom 279 pr. n. št. (Schaaf 1972a, 95). Pri
tem se je zavedal, da bi uvrstitev v 4. stoletje pr. n. št. nujno spremenila kro-
nologijo srednjeevropske mlajše železne dobe. Vendar je poudaril, da lah-
ko Szabovo hipotezo zavrže z naslednjim argumentom: par nanogvic pred-
stavlja del ženske opreme, ki nikakor ne bi mogla biti povezana z moškimi
plačanci iz obdobja pred pohodom na Delfe, kajti ti naj s sabo ne bi vodili
svojih žena (Schaaff 1972a, 96–97).
Leto dni kasneje je pri pregledu latenskih najdb na področju Grčije
Maier menil, da so Kelti vdrli na jug proti Delfom skupaj s svojimi ženami
in otroci (Maier 1973, 461). Prav tako je zavrnil Szabovo hipotezo o keltskih
plačancih iz sicilskih vojn v 4. stoletju pr. n. št. ter menil, da je prav zara-
di bližine Delfov nanogvici iz Isthmije verjetneje povezovati z omenjenim
vdorom (Maier 1973, 477).
Ponovno se je k vprašanju orehastega nakita v začetku osemdesetih vrnil
Szabó v svoji razpravi o začetku kovanja keltskih novcev v Karpatski kotli-
ni. Opozoril je, da se je količina relevantnih podatkov od časa Krämerjeve
analize močno povečala ter da lahko številne orehaste nanogvice s šesti-
mi do desetimi odebelitvami, odkrite na področju Madžarske, Slovaške in
Romunije, kronološko uvrstimo v prehodni horizont med stopnjama Lt B
in Lt C (Szabó 1983, 45–46).
V osemdesetih pa je nanje pri revizijskih analizah najdb iz Isthmije
opozorila tudi Isabelle Raubitschek. V kratkem povzetku zgodovine inter-
pretacij je potrdila datacijo konteksta v 4. stoletje ter neustrezno povezova-
nje z dogodki leta 279 razlagala z zgodovinsko fascinacijo s pomembnim
dogodkom, ki je zavedla številne avtorje (Raubitschek 1986, 40). Menila je,
da je veliko verjetneje, da sta najdbi del bojnega plena, ki ga je po zma-
gi nad Kartažani pri reki Crimisus na Siciliji v Pozejdonov tempelj poslal
Timoleon. Zgodovinski viri omenjajo, da so se v kartažanski vojski naha-
jali tudi keltski najemniki, ki so jih verjetno spremljale tudi njihove žene
(Raubitschek 1986, 41). Žal pa je v zaključku svoje interpretacije spet neko-
liko zapletla razlago – zaključila je, da sta nanogvici najverjetneje votivna
darova iz druge polovice 4. stoletja pr. n. št., ki pa sta bila brez dvoma izde-
lana v osrčju keltskega sveta v podonavskem bazenu (Raubitschek 1986, 43).
68
Pri diskusiji o orehasti nanogvici iz okolice Finike v Turčiji pa je pov-
zel Krämerjevo mnenje, da v primeru odkritja v Isthmiji ne moremo raču-
nati na zaprti kontekst in da bi ju morali povezati s keltskim vpadom pro-
ti Delfom iz leta 279 pr. n. št. Pri tem je navedel tudi mnenje M. Szaba, ki
je ponudil možnost starejše datacije, ter opozoril, da so keltski plačanci bili
prisotni v grškem svetu že pred letom 279 pr. n. št. (Schaaf 1972a, 95). Pri
tem se je zavedal, da bi uvrstitev v 4. stoletje pr. n. št. nujno spremenila kro-
nologijo srednjeevropske mlajše železne dobe. Vendar je poudaril, da lah-
ko Szabovo hipotezo zavrže z naslednjim argumentom: par nanogvic pred-
stavlja del ženske opreme, ki nikakor ne bi mogla biti povezana z moškimi
plačanci iz obdobja pred pohodom na Delfe, kajti ti naj s sabo ne bi vodili
svojih žena (Schaaff 1972a, 96–97).
Leto dni kasneje je pri pregledu latenskih najdb na področju Grčije
Maier menil, da so Kelti vdrli na jug proti Delfom skupaj s svojimi ženami
in otroci (Maier 1973, 461). Prav tako je zavrnil Szabovo hipotezo o keltskih
plačancih iz sicilskih vojn v 4. stoletju pr. n. št. ter menil, da je prav zara-
di bližine Delfov nanogvici iz Isthmije verjetneje povezovati z omenjenim
vdorom (Maier 1973, 477).
Ponovno se je k vprašanju orehastega nakita v začetku osemdesetih vrnil
Szabó v svoji razpravi o začetku kovanja keltskih novcev v Karpatski kotli-
ni. Opozoril je, da se je količina relevantnih podatkov od časa Krämerjeve
analize močno povečala ter da lahko številne orehaste nanogvice s šesti-
mi do desetimi odebelitvami, odkrite na področju Madžarske, Slovaške in
Romunije, kronološko uvrstimo v prehodni horizont med stopnjama Lt B
in Lt C (Szabó 1983, 45–46).
V osemdesetih pa je nanje pri revizijskih analizah najdb iz Isthmije
opozorila tudi Isabelle Raubitschek. V kratkem povzetku zgodovine inter-
pretacij je potrdila datacijo konteksta v 4. stoletje ter neustrezno povezova-
nje z dogodki leta 279 razlagala z zgodovinsko fascinacijo s pomembnim
dogodkom, ki je zavedla številne avtorje (Raubitschek 1986, 40). Menila je,
da je veliko verjetneje, da sta najdbi del bojnega plena, ki ga je po zma-
gi nad Kartažani pri reki Crimisus na Siciliji v Pozejdonov tempelj poslal
Timoleon. Zgodovinski viri omenjajo, da so se v kartažanski vojski naha-
jali tudi keltski najemniki, ki so jih verjetno spremljale tudi njihove žene
(Raubitschek 1986, 41). Žal pa je v zaključku svoje interpretacije spet neko-
liko zapletla razlago – zaključila je, da sta nanogvici najverjetneje votivna
darova iz druge polovice 4. stoletja pr. n. št., ki pa sta bila brez dvoma izde-
lana v osrčju keltskega sveta v podonavskem bazenu (Raubitschek 1986, 43).
68
