Page 69 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
stik civilizacij: zgodovina interpretacij keltskega nakita iz isthmije
goste predvsem na dveh področjih s starejše- in srednjelatenskimi grobišči
– ob južno-bavarskem toku Donave ter na severnem Češkem. Območji naj
bi se po njegovem mnenju po materialni kulturi razlikovali od sosednje-
ga zgornjega porečja Rena na eni ter Karpatske kotline na drugi strani. Na
podlagi prostorske interpretacije je domneval, da so kontakti potekali ob
Donavi ter da sta primerka, odkrita v Isthmiji, najverjetneje po Donavskem
koridorju tudi prispela v Grčijo. Kljub vsemu pa je v zaključku razprave
priznal, da si brez ogleda drugih primerkov najdb iz Isthmije ne bi upal pri-
pisati področju bavarskega dela porečja Donave (Krämer 1961, 40–42).
Slika 2. Druga nanogvica iz Isthmije (povzeto po Raubitschek 1998, Plate 41, 267B)
Ob koncu desetletja se je z vprašanjem izvora in datacije najdbe iz
Isthmije ukvarjal Szabó (1968, 175–77), ki je najprej menil, da bi celotno
najdbo lahko datirali v 4. stoletje pr. n. št., le nekaj let kasneje pa je pri pre-
gledu latenskih najdb na področju Grčije mnenje spremenil ter nanogvici
iz Isthmije povezal z odpravo proti Delfom in ju posledično uvrstil v 3. sto-
letje pr. n. št. (Szabó 1971, 503; 1972). Za njim pa se je z vprašanjem orehaste-
ga nakita v začetku sedemdesetih let intenzivno ukvarjal Schaaf, pri čemer
je kot dodatek analize najdbe iz Male Azije (Schaaf 1972a) podal pregled
načinov nošnje orehastega nakita v Evropi (Schaaf 1972b). Kljub dejstvu, da
je bila večina najdb, ki jih je obravnaval, uvrščena v stopnjo Lt B2, je opo-
zoril, da posamezne najdbe izvirajo tudi iz srednjelatenskih kontekstov. V
pregledu je pokazal, da se način nošenja oziroma kombinacija in število
kosov v posameznih regijah razlikujejo. Na Bavarskem nastopajo večino-
ma v paru in se nosijo na nogah, medtem ko se na področju Švice večino-
ma nahajajo posamezne najdbe, ki so bile nošene na rokah (Schaaf 1972b,
155). Prav tako je opozoril na največjo količino orehastega nakita na po-
dročju Češke, kjer so se večinoma nosile na enak način kot na Bavarskem
(Schaaf 1972b, 155).
67
goste predvsem na dveh področjih s starejše- in srednjelatenskimi grobišči
– ob južno-bavarskem toku Donave ter na severnem Češkem. Območji naj
bi se po njegovem mnenju po materialni kulturi razlikovali od sosednje-
ga zgornjega porečja Rena na eni ter Karpatske kotline na drugi strani. Na
podlagi prostorske interpretacije je domneval, da so kontakti potekali ob
Donavi ter da sta primerka, odkrita v Isthmiji, najverjetneje po Donavskem
koridorju tudi prispela v Grčijo. Kljub vsemu pa je v zaključku razprave
priznal, da si brez ogleda drugih primerkov najdb iz Isthmije ne bi upal pri-
pisati področju bavarskega dela porečja Donave (Krämer 1961, 40–42).
Slika 2. Druga nanogvica iz Isthmije (povzeto po Raubitschek 1998, Plate 41, 267B)
Ob koncu desetletja se je z vprašanjem izvora in datacije najdbe iz
Isthmije ukvarjal Szabó (1968, 175–77), ki je najprej menil, da bi celotno
najdbo lahko datirali v 4. stoletje pr. n. št., le nekaj let kasneje pa je pri pre-
gledu latenskih najdb na področju Grčije mnenje spremenil ter nanogvici
iz Isthmije povezal z odpravo proti Delfom in ju posledično uvrstil v 3. sto-
letje pr. n. št. (Szabó 1971, 503; 1972). Za njim pa se je z vprašanjem orehaste-
ga nakita v začetku sedemdesetih let intenzivno ukvarjal Schaaf, pri čemer
je kot dodatek analize najdbe iz Male Azije (Schaaf 1972a) podal pregled
načinov nošnje orehastega nakita v Evropi (Schaaf 1972b). Kljub dejstvu, da
je bila večina najdb, ki jih je obravnaval, uvrščena v stopnjo Lt B2, je opo-
zoril, da posamezne najdbe izvirajo tudi iz srednjelatenskih kontekstov. V
pregledu je pokazal, da se način nošenja oziroma kombinacija in število
kosov v posameznih regijah razlikujejo. Na Bavarskem nastopajo večino-
ma v paru in se nosijo na nogah, medtem ko se na področju Švice večino-
ma nahajajo posamezne najdbe, ki so bile nošene na rokah (Schaaf 1972b,
155). Prav tako je opozoril na največjo količino orehastega nakita na po-
dročju Češke, kjer so se večinoma nosile na enak način kot na Bavarskem
(Schaaf 1972b, 155).
67
