Page 87 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
ična steklarska proizvodnja na območju
jugovzhodnih Alp in vzhodnega Jadrana
Irena Lazar
UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino
irena.lazar@fhs.upr.si
Uvod
Specialistične raziskave antičnega stekla samostojno ali v sklopu novih ar-
heoloških odkritij in raziskav prinašajo vedno nove rezultate (Nenna 2008;
Fünfschilling 2015). Primerjave novih izsledkov v mednarodnem prostoru
s stanjem raziskav pri nas omogočajo drugačno ali natančnejše ovrednote-
nje nekaterih do sedaj znanih dejstev ali hipotez. Prav je, da v tem konte-
kstu ponovno osvetlimo stanje raziskav antične steklarske proizvodnje na-
šega področja in bližnjega sosedstva.
1. Prazgodovina
Najstarejše najdbe steklenih predmetov z območja JV Alp poznamo iz ob-
dobja kulture žarnih grobišč. Grob 289 iz Dobove, datiran v 11. stoletje pr.
n. š., vsebuje najstarejšo pri nas poznano stekleno jagodo (Stare 1975, tab.
41, 3). V mlajših grobovih kulture žarnih grobišč, v času 9. in 8. stoletja
pr. n. š., postanejo steklene najdbe pogostejše in v grobovih večkrat naj-
demo priložene steklene jagode oz. ogrlice. Priložene jagode v teh grobo-
vih so najprej zelo majhne (pr. 0,4–0,6 cm), večinoma modre in bele barve.
Sčasoma pa se v številnih grobovih iz obdobja prehoda bronaste v železno
dobo na najdišču Mestne njive v Novem mestu pojavljajo tudi večje modre
jagode, okrašene z belimi ali rumenimi očesci (Križ 1995, tab. 57: 113; Križ
in Turk 2003, 89).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).85-108 85
jugovzhodnih Alp in vzhodnega Jadrana
Irena Lazar
UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino
irena.lazar@fhs.upr.si
Uvod
Specialistične raziskave antičnega stekla samostojno ali v sklopu novih ar-
heoloških odkritij in raziskav prinašajo vedno nove rezultate (Nenna 2008;
Fünfschilling 2015). Primerjave novih izsledkov v mednarodnem prostoru
s stanjem raziskav pri nas omogočajo drugačno ali natančnejše ovrednote-
nje nekaterih do sedaj znanih dejstev ali hipotez. Prav je, da v tem konte-
kstu ponovno osvetlimo stanje raziskav antične steklarske proizvodnje na-
šega področja in bližnjega sosedstva.
1. Prazgodovina
Najstarejše najdbe steklenih predmetov z območja JV Alp poznamo iz ob-
dobja kulture žarnih grobišč. Grob 289 iz Dobove, datiran v 11. stoletje pr.
n. š., vsebuje najstarejšo pri nas poznano stekleno jagodo (Stare 1975, tab.
41, 3). V mlajših grobovih kulture žarnih grobišč, v času 9. in 8. stoletja
pr. n. š., postanejo steklene najdbe pogostejše in v grobovih večkrat naj-
demo priložene steklene jagode oz. ogrlice. Priložene jagode v teh grobo-
vih so najprej zelo majhne (pr. 0,4–0,6 cm), večinoma modre in bele barve.
Sčasoma pa se v številnih grobovih iz obdobja prehoda bronaste v železno
dobo na najdišču Mestne njive v Novem mestu pojavljajo tudi večje modre
jagode, okrašene z belimi ali rumenimi očesci (Križ 1995, tab. 57: 113; Križ
in Turk 2003, 89).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).85-108 85
