Page 89 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana
jo le v izbranih importih kovinskih in keramičnih izdelkov, ampak tudi v
steklenem gradivu. Mednje sodijo posodice, izdelane na jedru, izdelki ste-
klarskih delavnic v Sredozemlju. Skoraj v celoti ohranjena posodica je bila
najdena v Stični (Kastelic 1960, t. 3: 2). Dvoročajna modra steklenička (am-
foriskos) je po ostenju okrašena z večbarvnimi nitmi stekla v motivu cik-
-cak, ki ga dopolnjujejo linije po vratu in ramenu. Odlomke enakih izdel-
kov poznamo tudi iz gomile v Šmarjeti (Dular 1991, t. 29: 26–28). V obeh
primerih gre po analogijah za izdelke sredozemskih delavnic od konca 6.
do začetka 4. stoletja (Harden 1981, 77, pl. 11: 175–90).
1.1 Vprašanje lokalne proizvodnje
Izredno pestra paleta steklenih jagod in ostalih okrasnih predmetov v sta-
rejši železni dobi, s številnimi izvirnimi oblikami, barvami in okrasi, naj-
denimi samo na tem prostoru, ponuja domnevo, da so tu morda delova-
le steklarske delavnice. Na to možnost je prva opozorila T. E. Haevernick,
ki je preučevala jagode s slovenskih najdišč (1974, 65), in njena hipoteza je
bila nato večkrat povzeta. Nove in številne najdbe, predvsem iz gomil na
Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ 1997; Križ in Turk 2003), so v zad-
njih desetletjih paleto barv in oblik steklenih jagod iz starejše železne dobe
še obogatile.
Prav zaradi tega bi se zdela domneva o lokalni proizvodnji toliko ver-
jetnejša. Žal pa imamo zaenkrat v celoti raziskanih predvsem veliko grobi-
šč. Raziskanost prazgodovinskih naselbin, kjer bi lahko odkrili sledove ste-
klarske obrti, je precej skromnejša. Poleg tega za izdelavo jagod zadošča že
peč majhnih dimenzij; odpadkov je malo, zato je verjetnost, da bi odkrili
ostanke take peči, majhna.
Poznavanje značilnosti steklarske proizvodnje, postopkov taljenja su-
rovin za pridobivanje surovega stekla in trgovine s steklenimi ingoti že od
bronaste dobe dalje (Bass 1986, 289) pa ponuja še nekaj prepričljivejših od-
govorov. Najverjetneje je, da je steklo kot surovina v naše kraje oziroma
halštatska središča prišlo kot import ali rezultat trgovske izmenjave in je tu
tekla le proizvodnja jagod. Druga možnost so tudi potujoči obrtniki, ki so
se selili iz kraja v kraj, postavili peč in v času bivanja na izbrani lokaciji za-
dostili potrebam, željam in okusu prebivalcev posameznih naselbin in mor-
da tudi njihovih sosed. Kakovost izdelave steklenih jagod iz Novega mes-
ta, okrasje in posebne oblike brez dvoma pričajo o izkušenih mojstrih, ki so
odlično obvladali svojo obrt. Jagode bi bile lahko izdelane tudi v delavnicah
izven našega ozemlja, vendar po naročilu in okusu odjemalcev oz. kupcev.
87
jo le v izbranih importih kovinskih in keramičnih izdelkov, ampak tudi v
steklenem gradivu. Mednje sodijo posodice, izdelane na jedru, izdelki ste-
klarskih delavnic v Sredozemlju. Skoraj v celoti ohranjena posodica je bila
najdena v Stični (Kastelic 1960, t. 3: 2). Dvoročajna modra steklenička (am-
foriskos) je po ostenju okrašena z večbarvnimi nitmi stekla v motivu cik-
-cak, ki ga dopolnjujejo linije po vratu in ramenu. Odlomke enakih izdel-
kov poznamo tudi iz gomile v Šmarjeti (Dular 1991, t. 29: 26–28). V obeh
primerih gre po analogijah za izdelke sredozemskih delavnic od konca 6.
do začetka 4. stoletja (Harden 1981, 77, pl. 11: 175–90).
1.1 Vprašanje lokalne proizvodnje
Izredno pestra paleta steklenih jagod in ostalih okrasnih predmetov v sta-
rejši železni dobi, s številnimi izvirnimi oblikami, barvami in okrasi, naj-
denimi samo na tem prostoru, ponuja domnevo, da so tu morda delova-
le steklarske delavnice. Na to možnost je prva opozorila T. E. Haevernick,
ki je preučevala jagode s slovenskih najdišč (1974, 65), in njena hipoteza je
bila nato večkrat povzeta. Nove in številne najdbe, predvsem iz gomil na
Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ 1997; Križ in Turk 2003), so v zad-
njih desetletjih paleto barv in oblik steklenih jagod iz starejše železne dobe
še obogatile.
Prav zaradi tega bi se zdela domneva o lokalni proizvodnji toliko ver-
jetnejša. Žal pa imamo zaenkrat v celoti raziskanih predvsem veliko grobi-
šč. Raziskanost prazgodovinskih naselbin, kjer bi lahko odkrili sledove ste-
klarske obrti, je precej skromnejša. Poleg tega za izdelavo jagod zadošča že
peč majhnih dimenzij; odpadkov je malo, zato je verjetnost, da bi odkrili
ostanke take peči, majhna.
Poznavanje značilnosti steklarske proizvodnje, postopkov taljenja su-
rovin za pridobivanje surovega stekla in trgovine s steklenimi ingoti že od
bronaste dobe dalje (Bass 1986, 289) pa ponuja še nekaj prepričljivejših od-
govorov. Najverjetneje je, da je steklo kot surovina v naše kraje oziroma
halštatska središča prišlo kot import ali rezultat trgovske izmenjave in je tu
tekla le proizvodnja jagod. Druga možnost so tudi potujoči obrtniki, ki so
se selili iz kraja v kraj, postavili peč in v času bivanja na izbrani lokaciji za-
dostili potrebam, željam in okusu prebivalcev posameznih naselbin in mor-
da tudi njihovih sosed. Kakovost izdelave steklenih jagod iz Novega mes-
ta, okrasje in posebne oblike brez dvoma pričajo o izkušenih mojstrih, ki so
odlično obvladali svojo obrt. Jagode bi bile lahko izdelane tudi v delavnicah
izven našega ozemlja, vendar po naročilu in okusu odjemalcev oz. kupcev.
87
