Page 90 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Morda so ponekod služile celo kot neke vrste plačilno sredstvo. Taki prime-
ri so poznani v srednjeveški steklarski industriji (Calvi di Coenzo 1996, 10).
V zadnjem času je analiza nekaterih oblik steklenih jagod, značilnih
za negovski horizont, npr. amforic iz brezbarvnega stekla, pokazala, da gre
brez dvoma za uvožene izdelke z območja Makedonije (Blečić Kavur in
Kavur 2017, 101); tam so steklarske delavnice proizvajale raznolike in izje-
mno kakovostne izdelke iz brezbarvnega stekla za elito po postopku, ki so
ga poznali že stari Asirci, nato pa se je preko Male Azije razširil in uveljavil
tudi v Makedoniji (Ignatiadou 2016, 132, 136, Fig. 4). Razprostranjenost teh
miniaturnih amforic, ki niso imele le okrasnega, ampak tudi apotropejski
pomen, odraža široko razvejane stike sredozemskih centrov tudi s prazgo-
dovinskim svetom JV evropskih ter balkanskih kultur v teku 4. stoletja pr.
n. š. (Blečić Kavur in Kavur 2017, 107, sl. 4; Rustoiu 2015, 367, sl. 3). Te izme-
njave odražajo na eni strani trgovino na dolge razdalje in na drugi socialne
stike vrhnjega sloja, ki je z izmenjavo daril in eksogamijo potrdil politične,
socialne in gospodarske zveze oz. zaveze (Rustoiu 2015, 372).
Še več pa nam o izvoru surovin in izdelkov povedo arheometrične
analize. Te je v okviru svoje doktorske disertacije opravila Ana Franjić in
prve izsledke predstavila na kongresu leta 2018 v Carigradu (Franjić idr.
2020) in najnovejše spomladi 2020 na simpoziju v Kopru.1 Rezultati analiz
so pokazali več skupin glede na sestavo stekla; kobaltno modro lahko vzpo-
rejamo z izdelki iz Nimruda v Mezopotamiji in iz Francije, skupina stekla,
narejena z egipčanskim natronom, pa ustreza t. i. skupini levantinskega
stekla (Franjić idr. 2020, 56). Ti rezultati kažejo, da je steklo v starejši žele-
zni dobi v te kraje prihajalo kot import in rezultat trgovine na dolge razda-
lje, kot surovo steklo in/ali kot izdelki. Če so slednje deloma izdelovali tudi
na Dolenjskem, pa ostaja še brez odgovora.
Dokler nimamo neposrednih dokazov za izdelavo jagod v prazgodo-
vinskih naselbinah, ostaja ideja o lokalni proizvodnji le hipoteza. Vse več
pa je dokazov, da so surovine in izdelki prihajali k nam v okviru trgovine
in tudi kot izmenjava daril med elito.
2. Rimska doba
Rimska doba in razširitev rimske oblasti na obravnavano območje je sku-
paj z vsemi drugimi dosežki rimske civilizacije prinesla tudi novosti in na-
1 Simpozij ARTE-FACTUM – Study Days on Ancient Glass je potekal med 6. in 8. mar-
cem 2020 na UP FHŠ v Kopru, prispevki so v pripravi za objavo.
88
Morda so ponekod služile celo kot neke vrste plačilno sredstvo. Taki prime-
ri so poznani v srednjeveški steklarski industriji (Calvi di Coenzo 1996, 10).
V zadnjem času je analiza nekaterih oblik steklenih jagod, značilnih
za negovski horizont, npr. amforic iz brezbarvnega stekla, pokazala, da gre
brez dvoma za uvožene izdelke z območja Makedonije (Blečić Kavur in
Kavur 2017, 101); tam so steklarske delavnice proizvajale raznolike in izje-
mno kakovostne izdelke iz brezbarvnega stekla za elito po postopku, ki so
ga poznali že stari Asirci, nato pa se je preko Male Azije razširil in uveljavil
tudi v Makedoniji (Ignatiadou 2016, 132, 136, Fig. 4). Razprostranjenost teh
miniaturnih amforic, ki niso imele le okrasnega, ampak tudi apotropejski
pomen, odraža široko razvejane stike sredozemskih centrov tudi s prazgo-
dovinskim svetom JV evropskih ter balkanskih kultur v teku 4. stoletja pr.
n. š. (Blečić Kavur in Kavur 2017, 107, sl. 4; Rustoiu 2015, 367, sl. 3). Te izme-
njave odražajo na eni strani trgovino na dolge razdalje in na drugi socialne
stike vrhnjega sloja, ki je z izmenjavo daril in eksogamijo potrdil politične,
socialne in gospodarske zveze oz. zaveze (Rustoiu 2015, 372).
Še več pa nam o izvoru surovin in izdelkov povedo arheometrične
analize. Te je v okviru svoje doktorske disertacije opravila Ana Franjić in
prve izsledke predstavila na kongresu leta 2018 v Carigradu (Franjić idr.
2020) in najnovejše spomladi 2020 na simpoziju v Kopru.1 Rezultati analiz
so pokazali več skupin glede na sestavo stekla; kobaltno modro lahko vzpo-
rejamo z izdelki iz Nimruda v Mezopotamiji in iz Francije, skupina stekla,
narejena z egipčanskim natronom, pa ustreza t. i. skupini levantinskega
stekla (Franjić idr. 2020, 56). Ti rezultati kažejo, da je steklo v starejši žele-
zni dobi v te kraje prihajalo kot import in rezultat trgovine na dolge razda-
lje, kot surovo steklo in/ali kot izdelki. Če so slednje deloma izdelovali tudi
na Dolenjskem, pa ostaja še brez odgovora.
Dokler nimamo neposrednih dokazov za izdelavo jagod v prazgodo-
vinskih naselbinah, ostaja ideja o lokalni proizvodnji le hipoteza. Vse več
pa je dokazov, da so surovine in izdelki prihajali k nam v okviru trgovine
in tudi kot izmenjava daril med elito.
2. Rimska doba
Rimska doba in razširitev rimske oblasti na obravnavano območje je sku-
paj z vsemi drugimi dosežki rimske civilizacije prinesla tudi novosti in na-
1 Simpozij ARTE-FACTUM – Study Days on Ancient Glass je potekal med 6. in 8. mar-
cem 2020 na UP FHŠ v Kopru, prispevki so v pripravi za objavo.
88
