Page 88 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
V starejši železni dobi doživi stekleno okrasje v slovenskem in evrop-
skem prostoru izreden razcvet v barvah in oblikah, prav tako pa se v tem
času pri nas pojavijo prve steklene posode. Steklene jagode so običajno na-
nizane v dolge ogrlice, najdemo jih tudi našite na oblačilih. Jagode so okro-
gle, sodčaste, cevaste, oblikovane kot košarice, ovnove glavice ali ptice, ne-
katere imajo celo železne zanke za obešanje (Križ 1997, 38 spodaj). Barvne
kombinacije so zelo pestre, okrasni motivi obsegajo valovnice, pike, linije
cik-cak, očesca in aplike drugobarvnega stekla (Haevernick 1974, 61; Križ in
Turk 2003, 91, št. 19, 98–99). V gomili I iz Stične je bilo npr. najdenih 20.500
steklenih jagod, prav tako bogat pa je bil grob z Magdalenske gore, v kate-
rem pa so našteli le 7.310 steklenih jagod (Haevernick 1974, 62). S steklom
so bile okrašene in olepšane tudi nekatere okrasne zaponke – fibule. Med
njimi so še posebej zanimive fibule ježevke, najdene npr. na Magdalenski
gori, v Vačah, na Brezju in Šmarjeti (Haevernick 1959, Taf. 1: 1–8). Lok teh
fibul ima na bronastem žičnatem jedru obloge, oblikovane iz prozornega
modro-zelenkastega stekla, z ježastimi aplikacijami. Oblogi iz temno mod-
ro obarvanega stekla, ki krasita fibuli iz Boštanja, sta okrašeni s steklenimi
nitmi v kontrastni rumeni barvi, raztegnjenimi v motiv cik-cak in z jago-
dami v obliki očesc (Haevernick 1959, Taf. 2, 8–9). Spet drugače sta izdelana
loka fibul iz Rovišča, kjer je steklo jantarne barve v obliki spirale ovito ok-
rog jedra, na sredini pa okras dopolnjujejo še steklene bunčice (Haevernick
1959, Taf. 2, 5–7). Fibule s stekleno oblogo se pojavljajo predvsem v 6. st. pr.
n. š. (Gabrovec 1987, 49).
Izjemen pojav v grobovih jugovzhodnoalpskega prostora so tudi
majhne posodice z vertikalnimi rebri na ostenju. Gre za izdelke, narejene
v kalupu, ki so jim nato naknadno narebrili ostenje (Haevernick 1958, 14;
1974, 65). V Sloveniji jih poznamo v 5. stoletju pr. n. š. v Mostu na Soči in
Črnolici pod Rifnikom (Haevernick 1958, Taf. 1: 4–5; 2; 3: 1, 2; Lazar 2004,
49, kat. 4). Izdelane so iz naravno obarvanega, rahlo zelenkastega stekla,
obarvanega stekla jantarno rjave barve ali iz modro obarvanega stekla v
različnih odtenkih. Predvsem modre skodelice so pogosto okrašene z nit-
mi drugobarvnega stekla v ravnih ali linijah cik-cak. Posodice iz Mosta na
Soči imajo tudi presegajoč, narebren ročaj (Haevernick 1958, Taf. 2: 3–6).
Nekateri avtorji so domnevali, da so bile skodelice namenjene shranjevanju
kozmetičnih proizvodov; glede na velikost in izdelavo ustja lahko potrdi-
mo, da niso bile pripravne za pitje, prej za zajemanje tekočin.
Razvejani trgovski stiki kultur starejše železne dobe jugovzhodnega
alpskega prostora s svetom zahodnih in sredozemskih kultur se ne odraža-
86
V starejši železni dobi doživi stekleno okrasje v slovenskem in evrop-
skem prostoru izreden razcvet v barvah in oblikah, prav tako pa se v tem
času pri nas pojavijo prve steklene posode. Steklene jagode so običajno na-
nizane v dolge ogrlice, najdemo jih tudi našite na oblačilih. Jagode so okro-
gle, sodčaste, cevaste, oblikovane kot košarice, ovnove glavice ali ptice, ne-
katere imajo celo železne zanke za obešanje (Križ 1997, 38 spodaj). Barvne
kombinacije so zelo pestre, okrasni motivi obsegajo valovnice, pike, linije
cik-cak, očesca in aplike drugobarvnega stekla (Haevernick 1974, 61; Križ in
Turk 2003, 91, št. 19, 98–99). V gomili I iz Stične je bilo npr. najdenih 20.500
steklenih jagod, prav tako bogat pa je bil grob z Magdalenske gore, v kate-
rem pa so našteli le 7.310 steklenih jagod (Haevernick 1974, 62). S steklom
so bile okrašene in olepšane tudi nekatere okrasne zaponke – fibule. Med
njimi so še posebej zanimive fibule ježevke, najdene npr. na Magdalenski
gori, v Vačah, na Brezju in Šmarjeti (Haevernick 1959, Taf. 1: 1–8). Lok teh
fibul ima na bronastem žičnatem jedru obloge, oblikovane iz prozornega
modro-zelenkastega stekla, z ježastimi aplikacijami. Oblogi iz temno mod-
ro obarvanega stekla, ki krasita fibuli iz Boštanja, sta okrašeni s steklenimi
nitmi v kontrastni rumeni barvi, raztegnjenimi v motiv cik-cak in z jago-
dami v obliki očesc (Haevernick 1959, Taf. 2, 8–9). Spet drugače sta izdelana
loka fibul iz Rovišča, kjer je steklo jantarne barve v obliki spirale ovito ok-
rog jedra, na sredini pa okras dopolnjujejo še steklene bunčice (Haevernick
1959, Taf. 2, 5–7). Fibule s stekleno oblogo se pojavljajo predvsem v 6. st. pr.
n. š. (Gabrovec 1987, 49).
Izjemen pojav v grobovih jugovzhodnoalpskega prostora so tudi
majhne posodice z vertikalnimi rebri na ostenju. Gre za izdelke, narejene
v kalupu, ki so jim nato naknadno narebrili ostenje (Haevernick 1958, 14;
1974, 65). V Sloveniji jih poznamo v 5. stoletju pr. n. š. v Mostu na Soči in
Črnolici pod Rifnikom (Haevernick 1958, Taf. 1: 4–5; 2; 3: 1, 2; Lazar 2004,
49, kat. 4). Izdelane so iz naravno obarvanega, rahlo zelenkastega stekla,
obarvanega stekla jantarno rjave barve ali iz modro obarvanega stekla v
različnih odtenkih. Predvsem modre skodelice so pogosto okrašene z nit-
mi drugobarvnega stekla v ravnih ali linijah cik-cak. Posodice iz Mosta na
Soči imajo tudi presegajoč, narebren ročaj (Haevernick 1958, Taf. 2: 3–6).
Nekateri avtorji so domnevali, da so bile skodelice namenjene shranjevanju
kozmetičnih proizvodov; glede na velikost in izdelavo ustja lahko potrdi-
mo, da niso bile pripravne za pitje, prej za zajemanje tekočin.
Razvejani trgovski stiki kultur starejše železne dobe jugovzhodnega
alpskega prostora s svetom zahodnih in sredozemskih kultur se ne odraža-
86
