Page 91 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana
predek v steklarski obrti, ki je v helenizmu in obdobju republike razvila
številne novosti in tudi nove tehnike. Nobenih dokazov ni, da bi se praz-
godovinska tradicija, povezana z uporabo stekla, nadaljevala v rimski čas.
V teku 1. stoletja pr. n. š. in 1. stoletja n. š. so trgovske poti steklenih izdel-
kov do naših krajev vodile pretežno preko severne Italije (Lazar 2006a, 331).
Glavni trgovski center oz. emporij za področje JV Alp, Panonije in Balkana
je bila Akvileja; tu so se zbirali izdelki iz severnoitalskih delavnic pa tudi iz
drugih centrov osrednje Italije. Redki dragoceni izdelki so prihajali tudi iz
delavnic vzhodnega Sredozemlja in Egipta.
Neposredne povezave s severnoitalskimi in akvilejskimi delavnicami
dokazujejo tudi na naših najdiščih odkriti izdelki, ki izvirajo iz teh delav-
nic (slika 1). Odlomek dna večje pravokotne steklenice z odtisom oz. napi-
som Sentia Secunda iz Akvileje je bil najden v naselju oz. obcestni in ca-
rinski postaji Romula (Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem; Lazar 2005,
41; 2020). Delno ohranjen napis lahko primerjamo z dvema v celoti ohra-
njenima steklenicama iz groba v Linzu (Schwanzar 2003, 333, sl. 2). Napis
oz. odtis na dnu v treh vrsticah (SENTIA SECVNDA FACIT AQ(vileia)
VITR(earia)) je odlično ohranjen in ga lahko prevedemo kot »izdela-
la Sentija Sekunda iz Akvileje«. Na osnovi primerjav lahko potrdimo, da
je odlomek dna iz Romule prav tako pripadal dvoročajni steklenici, ki je
nosila napis steklarke ali lastnice steklarske delavnice Sentie Sekunde iz
Akvileje. Prvotno so napis oz. odtis interpretirali kot ime lastnice steklar-
ske delavnice, saj naj bi bilo pihanje stekla prezahtevno, da bi ga lahko ob-
vladala ženska (Calvi 1969, 12–13). Danes seveda vemo, da to ne drži, po
drugi strani E. M. Stern (1997, 130) ugotavlja, da okrajšava VITR pomeni
vitrearius/ria (steklopihalec) in se torej nanaša na steklarja ali steklarko,
medtem ko beseda facit (izdelal) neposredno kaže na mojstra, ki je poso-
do izdelal, in ne na lastnika steklarske delavnice. Sodeč po obliki ohranje-
nih steklenic iz Linza lahko sklepamo, da je Sentia Secunda delovala v dru-
gi polovici 1. stoletja, njeni izdelki pa postali razširjeni in široko uporabni
kot posode za shranjevanje in transport.
2.1 Nova tehnika – nova odkritja
Najneposrednejši in najzgodnejši dokaz o pihanju stekla in morda celo o ši-
ritvi novoodkrite steklarske tehnike na območju Jadrana brez dvoma pred-
stavljajo oljenke z upodobitvijo steklarske peči in steklarjev ob njej (Lazar
2004, 28 fig. 15; 2006b, 227). Do sedaj poznamo le tri take najdbe in vse
izvirajo z najdišč ob obalah Jadrana. Prva oljenka je bila najdena v prvi
89
predek v steklarski obrti, ki je v helenizmu in obdobju republike razvila
številne novosti in tudi nove tehnike. Nobenih dokazov ni, da bi se praz-
godovinska tradicija, povezana z uporabo stekla, nadaljevala v rimski čas.
V teku 1. stoletja pr. n. š. in 1. stoletja n. š. so trgovske poti steklenih izdel-
kov do naših krajev vodile pretežno preko severne Italije (Lazar 2006a, 331).
Glavni trgovski center oz. emporij za področje JV Alp, Panonije in Balkana
je bila Akvileja; tu so se zbirali izdelki iz severnoitalskih delavnic pa tudi iz
drugih centrov osrednje Italije. Redki dragoceni izdelki so prihajali tudi iz
delavnic vzhodnega Sredozemlja in Egipta.
Neposredne povezave s severnoitalskimi in akvilejskimi delavnicami
dokazujejo tudi na naših najdiščih odkriti izdelki, ki izvirajo iz teh delav-
nic (slika 1). Odlomek dna večje pravokotne steklenice z odtisom oz. napi-
som Sentia Secunda iz Akvileje je bil najden v naselju oz. obcestni in ca-
rinski postaji Romula (Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem; Lazar 2005,
41; 2020). Delno ohranjen napis lahko primerjamo z dvema v celoti ohra-
njenima steklenicama iz groba v Linzu (Schwanzar 2003, 333, sl. 2). Napis
oz. odtis na dnu v treh vrsticah (SENTIA SECVNDA FACIT AQ(vileia)
VITR(earia)) je odlično ohranjen in ga lahko prevedemo kot »izdela-
la Sentija Sekunda iz Akvileje«. Na osnovi primerjav lahko potrdimo, da
je odlomek dna iz Romule prav tako pripadal dvoročajni steklenici, ki je
nosila napis steklarke ali lastnice steklarske delavnice Sentie Sekunde iz
Akvileje. Prvotno so napis oz. odtis interpretirali kot ime lastnice steklar-
ske delavnice, saj naj bi bilo pihanje stekla prezahtevno, da bi ga lahko ob-
vladala ženska (Calvi 1969, 12–13). Danes seveda vemo, da to ne drži, po
drugi strani E. M. Stern (1997, 130) ugotavlja, da okrajšava VITR pomeni
vitrearius/ria (steklopihalec) in se torej nanaša na steklarja ali steklarko,
medtem ko beseda facit (izdelal) neposredno kaže na mojstra, ki je poso-
do izdelal, in ne na lastnika steklarske delavnice. Sodeč po obliki ohranje-
nih steklenic iz Linza lahko sklepamo, da je Sentia Secunda delovala v dru-
gi polovici 1. stoletja, njeni izdelki pa postali razširjeni in široko uporabni
kot posode za shranjevanje in transport.
2.1 Nova tehnika – nova odkritja
Najneposrednejši in najzgodnejši dokaz o pihanju stekla in morda celo o ši-
ritvi novoodkrite steklarske tehnike na območju Jadrana brez dvoma pred-
stavljajo oljenke z upodobitvijo steklarske peči in steklarjev ob njej (Lazar
2004, 28 fig. 15; 2006b, 227). Do sedaj poznamo le tri take najdbe in vse
izvirajo z najdišč ob obalah Jadrana. Prva oljenka je bila najdena v prvi
89
