Page 54 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
Jezikovno izobraževanje in podjetja
posameznikom omogoča, da izkoristijo dane priložnosti za študij in za-
poslitev v drugih državah EU. Z vstopom Slovenije v EU, so te priložnos-
ti pridobili tudi slovenski državljani, zato Slovenija v zadnjem času uva-
ja več sprememb na področju učenja tujih jezikov. Na področju šolstva se
uvajajo nenehne spremembe, s katerimi želi država vzpodbuditi zgodnej-
še učenje več jezikov. Slovenija s pomočjo EU, v okviru programa »Vse-
življenjsko učenje«, spodbuja mobilnost državljanov in vseživljenjsko je-
zikovno učenje.
Z raziskavo, ki sem jo izvedla v slovenskih podjetjih, sem pridobila
nove informacije o izobraževanju zaposlenih na področju tujih jezikov.
Glede na to, da sem prejela le desetino anketnih vprašalnikov, ne morem
sklepati, da raziskava nudi zadosten in realen pomen jezikovnega znanja
v slovenskih podjetjih. Pri analizi raziskave me je presenetilo, da so se vse
54 predpostavke oziroma hipoteze izkazale za pravile. Podjetja se zavedajo
pomena znanja tujih jezikov in menijo, da je tovrstno znanje in izobra-
ževanje v podjetju izjemno pomembno, toda le nekaj podjetij izobražuje
svoje zaposlene na omenjenem področju. V podjetjih so pozorni na kan-
didatovo znanje tujih jezikov, vendar le na navedeno znanje v dokumen-
taciji, ki jo kandidat doda k prijavi na razpisano delovno mesto, njegovo
znanje redko preverijo. Glede na tolikšno prisotnost angleškega jezika po
svetu, me ni presenetilo, da je tudi za slovenska podjetja pri poslovanju
najpomembnejši angleški jezik. Predvidevala sem, da slovenska podjetja
za jezikovno izobraževanje ne pridobivajo sredstev EU. Nekatera podjetja
občasno pridobivajo sredstva EU. Predvidevam, da se podjetja za pridobi-
vanje teh sredstev ne odločajo zaradi zapletenih postopkov pridobivanja
sredstev ali zaradi nepoznavanja omenjenega področja.
Za premagovanje jezikovnih ovir ni dovolj le zavedanje, da prepre-
ke so, mogoče jih je preseči z jezikovnim učenjem, ki mora postati del po-
sameznikovega življenja in organizacij. Posamezniki in organizacije z je-
zikovnim znanjem so (lahko) uspešnejši, saj tovrstno znanje predstavlja
konkurenčno prednost v številnih človekovih zasebnih in podjetniških
dejavnostih.
Literatura
CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe
izobraževanja in usposabljanja. 2006. Vseživljenjsko učenje – Od Socrate-
sa in Leonarda do programa Vseživljenjsko učenje. Ljubljana: JB Graph.
Černilogar, Saša. 2010. »Spodbujanje učenja jezikov v Evropski uniji.« Za-
ključna projektna naloga, Univerza na Primorskem, Fakulteta za mana-
gement Koper.
posameznikom omogoča, da izkoristijo dane priložnosti za študij in za-
poslitev v drugih državah EU. Z vstopom Slovenije v EU, so te priložnos-
ti pridobili tudi slovenski državljani, zato Slovenija v zadnjem času uva-
ja več sprememb na področju učenja tujih jezikov. Na področju šolstva se
uvajajo nenehne spremembe, s katerimi želi država vzpodbuditi zgodnej-
še učenje več jezikov. Slovenija s pomočjo EU, v okviru programa »Vse-
življenjsko učenje«, spodbuja mobilnost državljanov in vseživljenjsko je-
zikovno učenje.
Z raziskavo, ki sem jo izvedla v slovenskih podjetjih, sem pridobila
nove informacije o izobraževanju zaposlenih na področju tujih jezikov.
Glede na to, da sem prejela le desetino anketnih vprašalnikov, ne morem
sklepati, da raziskava nudi zadosten in realen pomen jezikovnega znanja
v slovenskih podjetjih. Pri analizi raziskave me je presenetilo, da so se vse
54 predpostavke oziroma hipoteze izkazale za pravile. Podjetja se zavedajo
pomena znanja tujih jezikov in menijo, da je tovrstno znanje in izobra-
ževanje v podjetju izjemno pomembno, toda le nekaj podjetij izobražuje
svoje zaposlene na omenjenem področju. V podjetjih so pozorni na kan-
didatovo znanje tujih jezikov, vendar le na navedeno znanje v dokumen-
taciji, ki jo kandidat doda k prijavi na razpisano delovno mesto, njegovo
znanje redko preverijo. Glede na tolikšno prisotnost angleškega jezika po
svetu, me ni presenetilo, da je tudi za slovenska podjetja pri poslovanju
najpomembnejši angleški jezik. Predvidevala sem, da slovenska podjetja
za jezikovno izobraževanje ne pridobivajo sredstev EU. Nekatera podjetja
občasno pridobivajo sredstva EU. Predvidevam, da se podjetja za pridobi-
vanje teh sredstev ne odločajo zaradi zapletenih postopkov pridobivanja
sredstev ali zaradi nepoznavanja omenjenega področja.
Za premagovanje jezikovnih ovir ni dovolj le zavedanje, da prepre-
ke so, mogoče jih je preseči z jezikovnim učenjem, ki mora postati del po-
sameznikovega življenja in organizacij. Posamezniki in organizacije z je-
zikovnim znanjem so (lahko) uspešnejši, saj tovrstno znanje predstavlja
konkurenčno prednost v številnih človekovih zasebnih in podjetniških
dejavnostih.
Literatura
CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe
izobraževanja in usposabljanja. 2006. Vseživljenjsko učenje – Od Socrate-
sa in Leonarda do programa Vseživljenjsko učenje. Ljubljana: JB Graph.
Černilogar, Saša. 2010. »Spodbujanje učenja jezikov v Evropski uniji.« Za-
ključna projektna naloga, Univerza na Primorskem, Fakulteta za mana-
gement Koper.
