Page 141 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Empirični del 141
Legenda: SA– Skupina atributov; CA – Cronbachova alfa; N – število postavk; CA* –
Cronbachova alfa, če postavko izločimo.
Med atributi, ki se nanašajo na konferenco, je bilo problematično
mreženje z vrednostjo 0,41 za vzorec ponudnikov, medtem ko je bilo za
vzorec udeležencev sprejemljivo (0,63). Z izločitvijo kazalnika priložnost
za srečanje s prijatelji in znanci se je vrednost Cronbachovega koeficienta
dvignila na 0,71 za prvi vzorec in na 0,73 za drugega. Problematična za-
nesljivost merskega instrumenta je pri dejavnikih vpliva, kjer smo z izlo-
čitvijo kazalnika vsebinsko ali časovno sovpadanje z drugimi konferencami
uspeli nekoliko dvigniti vrednost Cronbachovega koeficienta. Dokaj niz-
ka vrednost Cronbachovega koeficienta je tudi za atribut vsebina (ponu-
dniki: 0,52; udeleženci: 0,56), vendar se ne bi izboljšala ob izločitvi kate-
rega od kazalnikov.
V skupini atributov, ki se navezujejo na prizorišče, sta bila problema-
tična dva. Za storitve je znašala vrednost Cronbachovega koeficienta 0,57
za ponudnike in 0,61 za udeležence, vendar se je ob izločitvi kazalnika do-
datne storitve dvignila na 0,71 oziroma 0,75. Vprašljiva je zanesljivost za
atribut dostopnosti, ki se je ob izločitvi kazalnika bližina mestnih, krajev-
nih zanimivosti za vzorec ponudnikov dvignila z 0,39 na 0,46, za vzorec
udeležencev pa se je celo za malenkost zmanjšala.
Faktorska analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije
Temeljna teza monografije izhaja iz ugotovitve, da dosedanje raziskave
niso niti opredeljevale niti poskušale določiti atributov privlačnosti kon-
gresne destinacije na podlagi treh različnih skupin atributov, čeprav se
v novejših raziskavah (Whitfield idr. 2014) omenja možnost za njiho-
vo opredeljevanje z različnih zornih kotov. Obenem je podrobna anali-
za literature pokazala, da se raziskave kongresnih destinacij ne usmerja-
jo v raziskovanje, kjer bi simultano raziskovali tako ponudbeno kot stran
povpraševanja, kar ugotavljajo tudi Abreu-Novais, Ruhanen in Arcodia
(2015) za analizo turističnih destinacij. Zato je namen naše raziskave z
vidika treh skupin atributov privlačnosti poiskati tiste dejavnike, ki po-
membno opredeljujejo vsako skupino posebej.
Na podlagi temeljnega izhodišča monografije, da bomo poskušali po-
iskati tiste dejavnike privlačnosti kongresne destinacije, ki bi bili lahko
pomembni pri izbiri kongresne destinacije, smo se odločili za eksplora-
torno faktorsko analizo. Njen namen je namreč na podlagi večjega števi-
la opazovanih spremenljivk določiti manjše število novih skupnih faktor-
jev in odvisnosti med njimi, tako da skupni faktorji pojasnijo kar največji
Legenda: SA– Skupina atributov; CA – Cronbachova alfa; N – število postavk; CA* –
Cronbachova alfa, če postavko izločimo.
Med atributi, ki se nanašajo na konferenco, je bilo problematično
mreženje z vrednostjo 0,41 za vzorec ponudnikov, medtem ko je bilo za
vzorec udeležencev sprejemljivo (0,63). Z izločitvijo kazalnika priložnost
za srečanje s prijatelji in znanci se je vrednost Cronbachovega koeficienta
dvignila na 0,71 za prvi vzorec in na 0,73 za drugega. Problematična za-
nesljivost merskega instrumenta je pri dejavnikih vpliva, kjer smo z izlo-
čitvijo kazalnika vsebinsko ali časovno sovpadanje z drugimi konferencami
uspeli nekoliko dvigniti vrednost Cronbachovega koeficienta. Dokaj niz-
ka vrednost Cronbachovega koeficienta je tudi za atribut vsebina (ponu-
dniki: 0,52; udeleženci: 0,56), vendar se ne bi izboljšala ob izločitvi kate-
rega od kazalnikov.
V skupini atributov, ki se navezujejo na prizorišče, sta bila problema-
tična dva. Za storitve je znašala vrednost Cronbachovega koeficienta 0,57
za ponudnike in 0,61 za udeležence, vendar se je ob izločitvi kazalnika do-
datne storitve dvignila na 0,71 oziroma 0,75. Vprašljiva je zanesljivost za
atribut dostopnosti, ki se je ob izločitvi kazalnika bližina mestnih, krajev-
nih zanimivosti za vzorec ponudnikov dvignila z 0,39 na 0,46, za vzorec
udeležencev pa se je celo za malenkost zmanjšala.
Faktorska analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije
Temeljna teza monografije izhaja iz ugotovitve, da dosedanje raziskave
niso niti opredeljevale niti poskušale določiti atributov privlačnosti kon-
gresne destinacije na podlagi treh različnih skupin atributov, čeprav se
v novejših raziskavah (Whitfield idr. 2014) omenja možnost za njiho-
vo opredeljevanje z različnih zornih kotov. Obenem je podrobna anali-
za literature pokazala, da se raziskave kongresnih destinacij ne usmerja-
jo v raziskovanje, kjer bi simultano raziskovali tako ponudbeno kot stran
povpraševanja, kar ugotavljajo tudi Abreu-Novais, Ruhanen in Arcodia
(2015) za analizo turističnih destinacij. Zato je namen naše raziskave z
vidika treh skupin atributov privlačnosti poiskati tiste dejavnike, ki po-
membno opredeljujejo vsako skupino posebej.
Na podlagi temeljnega izhodišča monografije, da bomo poskušali po-
iskati tiste dejavnike privlačnosti kongresne destinacije, ki bi bili lahko
pomembni pri izbiri kongresne destinacije, smo se odločili za eksplora-
torno faktorsko analizo. Njen namen je namreč na podlagi večjega števi-
la opazovanih spremenljivk določiti manjše število novih skupnih faktor-
jev in odvisnosti med njimi, tako da skupni faktorji pojasnijo kar največji
