Page 19 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 19
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-72-5.17-21
Padci in vzponi
Primož Kuret
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Po kataklizmi, ki jo je povzročila prva svetovna vojna, je nastala v Evro-
pi tudi v umetnostih nova situacija. Bilanca je bila strahovita: 13 milijonov
mrtvih, 11 milijonov invalidov, 50 milijonov vojakov, 6 milijard izstrelkov,
30 milijard kubičnih metrov plina.1 Vojna je bila velika zareza, kontinuite-
ta je bila pretrgana. Danes govorimo, da je bil čas pred letom 1914 čas veli-
kih utopij, za njim pa čas njihovega zdravljenja. Veliki imperiji so razpadli,
med njimi ni obstajala več Avstro-Ogrska, katere del smo bili tudi Sloven-
ci. Nastale so nove države, med njimi tudi država Slovencev, Hrvatov in
Srbov, pozneje Jugoslavija, kjer je zavladalo novo navdušenje, vendar se je
le-ta kmalu izkazala kot utopija, ki v političnem življenju ni imela realne
podlage. Zanašanje na Ameriko in na načelo predsednika Wilsona o etnič-
nih mejah za Slovence ni veljalo. Med kupčkanjem velesil smo izgubili tre-
tjino Slovenije in Rapalska pogodba je leta 1920 dodelila četrtino slovenske-
ga naroda Italiji. Na severni meji je samo odločen poseg generala Rudolfa
Maistra rešil Maribor. Po koroškem plebiscitu pa smo leta 1920 izgubili še
Koroško. V novi državi razmere niso bile ugodne, razmahnil se je kapita-
lizem. Nadaljevalo se je izseljevanje, vprašanje beguncev iz po Italiji zase-
denih slovenskih ozemelj je ostala nerešeno. Pesnik Srečko Kosovel je leta
1925 zapisal, da je bil to čas najbolj sramotnih kupčij z narodom, zatajenih
mnenj, splošne depresije. Ko je bilo vse, kar je dišalo po novem, tako rekoč
pregnano iz uradne slovenske kulturne dužbe in sta bili otopelost, brezduš-
1 Erwin Piascator, Das politische Theater, 134.
17
Padci in vzponi
Primož Kuret
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Po kataklizmi, ki jo je povzročila prva svetovna vojna, je nastala v Evro-
pi tudi v umetnostih nova situacija. Bilanca je bila strahovita: 13 milijonov
mrtvih, 11 milijonov invalidov, 50 milijonov vojakov, 6 milijard izstrelkov,
30 milijard kubičnih metrov plina.1 Vojna je bila velika zareza, kontinuite-
ta je bila pretrgana. Danes govorimo, da je bil čas pred letom 1914 čas veli-
kih utopij, za njim pa čas njihovega zdravljenja. Veliki imperiji so razpadli,
med njimi ni obstajala več Avstro-Ogrska, katere del smo bili tudi Sloven-
ci. Nastale so nove države, med njimi tudi država Slovencev, Hrvatov in
Srbov, pozneje Jugoslavija, kjer je zavladalo novo navdušenje, vendar se je
le-ta kmalu izkazala kot utopija, ki v političnem življenju ni imela realne
podlage. Zanašanje na Ameriko in na načelo predsednika Wilsona o etnič-
nih mejah za Slovence ni veljalo. Med kupčkanjem velesil smo izgubili tre-
tjino Slovenije in Rapalska pogodba je leta 1920 dodelila četrtino slovenske-
ga naroda Italiji. Na severni meji je samo odločen poseg generala Rudolfa
Maistra rešil Maribor. Po koroškem plebiscitu pa smo leta 1920 izgubili še
Koroško. V novi državi razmere niso bile ugodne, razmahnil se je kapita-
lizem. Nadaljevalo se je izseljevanje, vprašanje beguncev iz po Italiji zase-
denih slovenskih ozemelj je ostala nerešeno. Pesnik Srečko Kosovel je leta
1925 zapisal, da je bil to čas najbolj sramotnih kupčij z narodom, zatajenih
mnenj, splošne depresije. Ko je bilo vse, kar je dišalo po novem, tako rekoč
pregnano iz uradne slovenske kulturne dužbe in sta bili otopelost, brezduš-
1 Erwin Piascator, Das politische Theater, 134.
17
