Page 21 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 21
padci in vzponi
pota. Bila je polna vojnih podob v poeziji Antona Podbevška, Vladimirja
Premruja in Franceta Oniča. Pri Premruju vdrejo v pesem tulež parnikov,
letalni stroji, telo padajočega letalca, vizijski prizori o titanih, ki vtiskajo v
prsi brušena bodala, da kaplje škropijo po drevju in podobno.4 Pri pesni-
ku Srečku Kosovelu se je povojna Evropa spremenila v ekstazo smrti, vse
se pogreza v morje rdeče krvi. Vendar Kosovel protestira zoper smrt, je ne
mistificira, in se proti njej bojuje. Futurizem je bil kljub hrupnemu nastopu
bolj ali manj epizoden pojav v slovenski umetnosti, predvsem v poeziji. V
glasbi skoraj neopazen. Zato pa je o novih pojavih v glasbi zavzeto sprego-
voril v svojih člankih Stanko Vurnik in se zanje zavzel. Skrbno je spremljal
tudi vse, kar je novega nastalo doma, in se zavzemal za bolj polno in bogato
glasbeno življenje doma: za stalno filharmonijo, za muzikološko stolico na
univerzi, bogatejše koncertno življenje in spremljanje vsega, kar se je nove-
ga dogajalo po svetu. Ostro in sarkastično je zapisal:
»Kakšne duhovne probleme rešuje Evropa/,/ nas še nikoli ni bri-
galo; kadar so bili že rešeni, smo rezultat sprejeli in dobili moder-
no pet let potem, ko je isto Evropa že vrgla ad acta. S takšno mo-
derno ne moremo več na mednarodno poprišče, zakaj svet hoče od
nas kaj novega, česar še sam ni videl, prežvečil in odvgel. Žal, vedno
smo tako za Evropo neaktualni in nam je to v vsestransko škodo …
O že poznam vse ugovore! Kaj nas briga Evropa, mi smo Slovenci
in nacionalisti in sovražimo import! Kaj nam Stravinski, on je ven-
dar Rus! Pa zraven nemara še jud, in Schönberg – hvala lepa! Nam
Slovencem vse to ne pristoja. Smo močne osebnosti in nočemo nap-
rej, tičimo v svoji lupini in beremo časopise o vsem tem in se temu
smejemo. Bistvo tega nacionalizma v muzikantstvu pri nas je često
zgolj lenoba in komodnost, veliko pa je zraven nesodobne vzgoje in
omejenosti. Mi moramo pomagati novi kolektivni kulturi na noge,
nikakor s kopiranjem Rusov in judov, nego z novo duhovno orien-
tacijo, izpovedano v slovenskem jeziku in z našimi močmi!«5
Obenem je Vurnik skrbno zasledoval vse, kar se je dogajalo v glasbi po
svetu in doma. Tako je prvi kritično ocenil in podrobno analiziral Kogoje-
ve Črne maske in ga uvrstil med Schrekerja in Berga. Ocenil je Osterca in
Bravničarja, pri čemer je Osterca uvrstil v naprednejšo smer čiste glasbe,
4 Pot skozi noč: Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike, ur. Franc Za-
dravec, 116.
5 Stanko Vurnik, Slovensko glasbeno življenje v l. 1928, 62.
19
pota. Bila je polna vojnih podob v poeziji Antona Podbevška, Vladimirja
Premruja in Franceta Oniča. Pri Premruju vdrejo v pesem tulež parnikov,
letalni stroji, telo padajočega letalca, vizijski prizori o titanih, ki vtiskajo v
prsi brušena bodala, da kaplje škropijo po drevju in podobno.4 Pri pesni-
ku Srečku Kosovelu se je povojna Evropa spremenila v ekstazo smrti, vse
se pogreza v morje rdeče krvi. Vendar Kosovel protestira zoper smrt, je ne
mistificira, in se proti njej bojuje. Futurizem je bil kljub hrupnemu nastopu
bolj ali manj epizoden pojav v slovenski umetnosti, predvsem v poeziji. V
glasbi skoraj neopazen. Zato pa je o novih pojavih v glasbi zavzeto sprego-
voril v svojih člankih Stanko Vurnik in se zanje zavzel. Skrbno je spremljal
tudi vse, kar je novega nastalo doma, in se zavzemal za bolj polno in bogato
glasbeno življenje doma: za stalno filharmonijo, za muzikološko stolico na
univerzi, bogatejše koncertno življenje in spremljanje vsega, kar se je nove-
ga dogajalo po svetu. Ostro in sarkastično je zapisal:
»Kakšne duhovne probleme rešuje Evropa/,/ nas še nikoli ni bri-
galo; kadar so bili že rešeni, smo rezultat sprejeli in dobili moder-
no pet let potem, ko je isto Evropa že vrgla ad acta. S takšno mo-
derno ne moremo več na mednarodno poprišče, zakaj svet hoče od
nas kaj novega, česar še sam ni videl, prežvečil in odvgel. Žal, vedno
smo tako za Evropo neaktualni in nam je to v vsestransko škodo …
O že poznam vse ugovore! Kaj nas briga Evropa, mi smo Slovenci
in nacionalisti in sovražimo import! Kaj nam Stravinski, on je ven-
dar Rus! Pa zraven nemara še jud, in Schönberg – hvala lepa! Nam
Slovencem vse to ne pristoja. Smo močne osebnosti in nočemo nap-
rej, tičimo v svoji lupini in beremo časopise o vsem tem in se temu
smejemo. Bistvo tega nacionalizma v muzikantstvu pri nas je često
zgolj lenoba in komodnost, veliko pa je zraven nesodobne vzgoje in
omejenosti. Mi moramo pomagati novi kolektivni kulturi na noge,
nikakor s kopiranjem Rusov in judov, nego z novo duhovno orien-
tacijo, izpovedano v slovenskem jeziku in z našimi močmi!«5
Obenem je Vurnik skrbno zasledoval vse, kar se je dogajalo v glasbi po
svetu in doma. Tako je prvi kritično ocenil in podrobno analiziral Kogoje-
ve Črne maske in ga uvrstil med Schrekerja in Berga. Ocenil je Osterca in
Bravničarja, pri čemer je Osterca uvrstil v naprednejšo smer čiste glasbe,
4 Pot skozi noč: Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike, ur. Franc Za-
dravec, 116.
5 Stanko Vurnik, Slovensko glasbeno življenje v l. 1928, 62.
19
