Page 23 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 23
padci in vzponi
v tujini. Obenem si je prizadeval za izmenjalne koncerte s češko, avstrijsko
in madžarsko sekcijo ter bil v stiku s številnimi pomembnimi tujimi glas-
beniki kot so npr., Alois Hába, Alfredo Casella, Luigi Dallapiccola, Art-
hur Honegger, Pančo Vladigerov, Josef Suk pa tudi s številnimi dirigenti in
intrumentalisti. Na ta način je veliko njegovih skladb doživelo prve izved-
be v tujini, kjer so bile v glavnem pozitivno ocenjene. S tem je rasel njegov
ugled pa tudi zanimanje zanj in za slovensko glasbo.
Pomembno vlogo je imel v tem času Lucijan Marija Škerjanc, in sicer
kot skladatelj, dirigent, pianist, pedagog in glasbeni kritik. Čeprav je konec
dvajsetih let še eksperimentiral z modernimi sredstvi, je vendar ostal zvest
svoji lirični naravi, smislu za zvočne barve in oblikovno dognanost. Čeprav
je vztrajal na tradiciji, pa ji je dal novo podobo in svoje osebnostne značil-
nosti. V marsičem se je ločil od Osterca, njuni umetnostni nazori so bili
pač različni. S svojim zgledom in velikim znanjem je pomembno vplival na
vrsto glasbenih generacij v Jugoslaviji, ki so pri njem študirale.
Trideseta leta pomenijo za slovensko glasbo težnjo po uveljavljanju
navzven in doma in njeno željo po preseganju stanja na vseh področjih
ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Posebej pa je pomembno, da se je Os-
terčevimi pobudami začela prvič v večji meri uveljavljati v tujini, da so slo-
vensko glasbo izvajali na tujih koncertnih odrih in da je zavest o slovenski
glasbi začela prodirati v svet. Politične razmere so ta polet omejevale, zače-
tek vojne leta 1941 pa je z vsemi svojimi posledicami usodno zarezal v razvoj
slovenske glasbe. Nastale so povsem drugačne razmere in prilike, ki so zah-
tevale povsem drugačen odnos do glasbe in od glasbenikov.
Bibliografija
Kogoj, Marij. Ueber die neue Musik, Der Sturm 19(10) (Sonderheft, januar
1929), Berlin.
Kuret, Primož. Umetnik in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.
Legiša, Lino, ur. Zgodovina slovenskega slovstva VI. Ljubljana: Slovenska ma-
tica, 1969.
Piascator, Erwin. Das politische Theater (1929). V Jost Hermand, Frank
Trommler. Die Kultur der Weimarer Republik. München, 1928.
Vurnik, Stanko. Slovensko glasbeno življenje v l. 1928, Dom in svet XXXXII
(1929).
Vurnik, Stanko. Nova slovenska opera, Dom in svet XXXXII (1929).
Zadravec, Franc, ur. Pot skozi noč: Izbor iz slovenske futuristične in ekspresi-
onistične lirike. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966.
21
v tujini. Obenem si je prizadeval za izmenjalne koncerte s češko, avstrijsko
in madžarsko sekcijo ter bil v stiku s številnimi pomembnimi tujimi glas-
beniki kot so npr., Alois Hába, Alfredo Casella, Luigi Dallapiccola, Art-
hur Honegger, Pančo Vladigerov, Josef Suk pa tudi s številnimi dirigenti in
intrumentalisti. Na ta način je veliko njegovih skladb doživelo prve izved-
be v tujini, kjer so bile v glavnem pozitivno ocenjene. S tem je rasel njegov
ugled pa tudi zanimanje zanj in za slovensko glasbo.
Pomembno vlogo je imel v tem času Lucijan Marija Škerjanc, in sicer
kot skladatelj, dirigent, pianist, pedagog in glasbeni kritik. Čeprav je konec
dvajsetih let še eksperimentiral z modernimi sredstvi, je vendar ostal zvest
svoji lirični naravi, smislu za zvočne barve in oblikovno dognanost. Čeprav
je vztrajal na tradiciji, pa ji je dal novo podobo in svoje osebnostne značil-
nosti. V marsičem se je ločil od Osterca, njuni umetnostni nazori so bili
pač različni. S svojim zgledom in velikim znanjem je pomembno vplival na
vrsto glasbenih generacij v Jugoslaviji, ki so pri njem študirale.
Trideseta leta pomenijo za slovensko glasbo težnjo po uveljavljanju
navzven in doma in njeno željo po preseganju stanja na vseh področjih
ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Posebej pa je pomembno, da se je Os-
terčevimi pobudami začela prvič v večji meri uveljavljati v tujini, da so slo-
vensko glasbo izvajali na tujih koncertnih odrih in da je zavest o slovenski
glasbi začela prodirati v svet. Politične razmere so ta polet omejevale, zače-
tek vojne leta 1941 pa je z vsemi svojimi posledicami usodno zarezal v razvoj
slovenske glasbe. Nastale so povsem drugačne razmere in prilike, ki so zah-
tevale povsem drugačen odnos do glasbe in od glasbenikov.
Bibliografija
Kogoj, Marij. Ueber die neue Musik, Der Sturm 19(10) (Sonderheft, januar
1929), Berlin.
Kuret, Primož. Umetnik in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.
Legiša, Lino, ur. Zgodovina slovenskega slovstva VI. Ljubljana: Slovenska ma-
tica, 1969.
Piascator, Erwin. Das politische Theater (1929). V Jost Hermand, Frank
Trommler. Die Kultur der Weimarer Republik. München, 1928.
Vurnik, Stanko. Slovensko glasbeno življenje v l. 1928, Dom in svet XXXXII
(1929).
Vurnik, Stanko. Nova slovenska opera, Dom in svet XXXXII (1929).
Zadravec, Franc, ur. Pot skozi noč: Izbor iz slovenske futuristične in ekspresi-
onistične lirike. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966.
21
