Page 20 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 20
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
nost tako rekoč zaščiteni po zakonu za zaščito države, je prišel v slovenske
dežele blaženi mrtvaški mir.2 Velika gospodarska kriza, ki je sledila, je še
stopnjevala občutek brezizhodnosti.
Kljub vsemu temu pa je v novi državi slovenski jezik dobil mesto na
vseh šolah do univerze, ni bilo več nemškega političnega pritiska na Šta-
jerskem, dobili smo Prekmurje. Kljub grožnjam po unitarizmu, diktaturi
kralja Aleksandra, je ostala živa ideja in želja po rešitvi narodnega vpraša-
nja na Slovenskem. Mora vojnih let je počasi izginjala, začele so nastaja-
ti nove spodbude. Evropa pa tudi Slovenci so hoteli nadomestiti zamujeno
med vojno.
Glasbeno življenje je bilo razgibano, pojavili so se novi mediji, nove
glasbene prireditve (SIMC), novo vrenje pa kažejo zlasti gibanja med du-
najsko šolo Arnolda Schönberga in neoklasicizmom Igorja Stravinskega.
Nase so opozorili Francozi z Milhaudom in Honeggerjem. Na umetnost
so vplivali novi izumi tehnike, čezoceanski poleti, boksarski dvoboji, upo-
ri delavcev, hotelske avle in tovarne. Črnski jazzovski glasbeniki so prines-
li v Evropo nove ritme. Leto 1928 je še posebej zanimivo, saj je prineslo
Schönbergove Variacije op. 31, Brechtovo in Weillovo Opero za tri groše,
Ravelov Bolero, balet Stravinskega Apollon Musagette, Honeggerjev Rugby,
Gershwinovega Amerikanca v Parizu.
Na Slovenskem je odmevala leta 1929 premiera Kogojeve opere Črne
maske po libretu Leonida Andrejeva. V tem času je nastala Osterčeva opera
Krog s kredo (po Klabundu) pa tudi njegove enodejanke Iz komične opere in
nekaj kasneje še druge. Slovenska umetnost je postala očitno zanimiva tudi
za tuje kulture. Tako je berlinska revija Der Sturm v posebni številki izdala
članke o »mladi slovenski umetnosti«.3 V njej je med drugim tudi prispevek
Marija Kogoja z naslovom Ueber die neue Musik, kjer med drugim zapiše,
»die neue Kunst wird im Namen ihrer apostolischen Sendung die
Diktatur des Geistes übernehmen, die Menschen aufrütteln und sie
neu leben lehren. Stark leben, weise leben über die Zeit leben«.
Kogoj je bil v dvajsetih letih najprodornejša glasbena osebnost na Slo-
venskem in edini enakovredni protigralec vodilnim možem Glasbene ma-
tice, tako s svojim glasbenim opusom kot s svojimi članki o glasbi. Tako se
je priključil tudi skupini okrog revije Trije labodi. Kajti predvsem literatu-
ra tistega časa je pod vplivi futurizma in nedavne preteklosti iskala nova
2 Lino Legiša, Zgodovina slovenskega slovstva VI, 158.
3 Der Sturm 19(10) (januar 1929, Berlin).
18
nost tako rekoč zaščiteni po zakonu za zaščito države, je prišel v slovenske
dežele blaženi mrtvaški mir.2 Velika gospodarska kriza, ki je sledila, je še
stopnjevala občutek brezizhodnosti.
Kljub vsemu temu pa je v novi državi slovenski jezik dobil mesto na
vseh šolah do univerze, ni bilo več nemškega političnega pritiska na Šta-
jerskem, dobili smo Prekmurje. Kljub grožnjam po unitarizmu, diktaturi
kralja Aleksandra, je ostala živa ideja in želja po rešitvi narodnega vpraša-
nja na Slovenskem. Mora vojnih let je počasi izginjala, začele so nastaja-
ti nove spodbude. Evropa pa tudi Slovenci so hoteli nadomestiti zamujeno
med vojno.
Glasbeno življenje je bilo razgibano, pojavili so se novi mediji, nove
glasbene prireditve (SIMC), novo vrenje pa kažejo zlasti gibanja med du-
najsko šolo Arnolda Schönberga in neoklasicizmom Igorja Stravinskega.
Nase so opozorili Francozi z Milhaudom in Honeggerjem. Na umetnost
so vplivali novi izumi tehnike, čezoceanski poleti, boksarski dvoboji, upo-
ri delavcev, hotelske avle in tovarne. Črnski jazzovski glasbeniki so prines-
li v Evropo nove ritme. Leto 1928 je še posebej zanimivo, saj je prineslo
Schönbergove Variacije op. 31, Brechtovo in Weillovo Opero za tri groše,
Ravelov Bolero, balet Stravinskega Apollon Musagette, Honeggerjev Rugby,
Gershwinovega Amerikanca v Parizu.
Na Slovenskem je odmevala leta 1929 premiera Kogojeve opere Črne
maske po libretu Leonida Andrejeva. V tem času je nastala Osterčeva opera
Krog s kredo (po Klabundu) pa tudi njegove enodejanke Iz komične opere in
nekaj kasneje še druge. Slovenska umetnost je postala očitno zanimiva tudi
za tuje kulture. Tako je berlinska revija Der Sturm v posebni številki izdala
članke o »mladi slovenski umetnosti«.3 V njej je med drugim tudi prispevek
Marija Kogoja z naslovom Ueber die neue Musik, kjer med drugim zapiše,
»die neue Kunst wird im Namen ihrer apostolischen Sendung die
Diktatur des Geistes übernehmen, die Menschen aufrütteln und sie
neu leben lehren. Stark leben, weise leben über die Zeit leben«.
Kogoj je bil v dvajsetih letih najprodornejša glasbena osebnost na Slo-
venskem in edini enakovredni protigralec vodilnim možem Glasbene ma-
tice, tako s svojim glasbenim opusom kot s svojimi članki o glasbi. Tako se
je priključil tudi skupini okrog revije Trije labodi. Kajti predvsem literatu-
ra tistega časa je pod vplivi futurizma in nedavne preteklosti iskala nova
2 Lino Legiša, Zgodovina slovenskega slovstva VI, 158.
3 Der Sturm 19(10) (januar 1929, Berlin).
18
