Page 199 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 199
slavko osterc in lucijan mar ija škerjanc: estetski r azkol in poetsko br atstvo
Notni primer 3: Koral iz Osterčevih Štirih miniatur.
jo. Skupaj predstavljata dva pola, morda celo tipa – tradicionalističnega in
modernističnega –, toda nobeden ni domišljen povsem dosledno, radikal-
no in izvirno. Kljub temu pa lahko obema skladateljema pripisujemo od-
ločilno vlogo pri oblikovanju sledečih skladateljskih generacij med obema
vojnama, kar kaže predvsem na splošen nivo slovenske glasbe tistega časa,
ki je s Škerjancem in Ostercem v prvi vrsti dobila dva tehnično popolnoma
verzirana skladatelja. Oba sta svoje okolje, v katerega sta vstopila z vso moč-
jo konec dvajsetih letih, presegala v obrtniški popolnosti, ki jima je omogo-
čala (pre)hitro ustvarjanje in s tem obsežna opusa, oba sta delovala kot po-
klicna glasbenika (za generacijo Novih akordov je bilo to še nepredstavljivo)
in oba sta se izšolala v tujini, kjer sta prišla v aktivni stik s sodobnimi toko-
vi, ki pa sta jih prekvasila vsak na svoj način in spremenila v tipološki od-
nos do tradicionalnega in sodobnega, ki v marsičem zaznamuje slovensko
glasbeno ustvarjalnost še danes. Tako lahko imamo Škerjanca in Osterca
za dva obraza iste kulture v isti dobi in ne dva povsem raznorodna pojava,
197
Notni primer 3: Koral iz Osterčevih Štirih miniatur.
jo. Skupaj predstavljata dva pola, morda celo tipa – tradicionalističnega in
modernističnega –, toda nobeden ni domišljen povsem dosledno, radikal-
no in izvirno. Kljub temu pa lahko obema skladateljema pripisujemo od-
ločilno vlogo pri oblikovanju sledečih skladateljskih generacij med obema
vojnama, kar kaže predvsem na splošen nivo slovenske glasbe tistega časa,
ki je s Škerjancem in Ostercem v prvi vrsti dobila dva tehnično popolnoma
verzirana skladatelja. Oba sta svoje okolje, v katerega sta vstopila z vso moč-
jo konec dvajsetih letih, presegala v obrtniški popolnosti, ki jima je omogo-
čala (pre)hitro ustvarjanje in s tem obsežna opusa, oba sta delovala kot po-
klicna glasbenika (za generacijo Novih akordov je bilo to še nepredstavljivo)
in oba sta se izšolala v tujini, kjer sta prišla v aktivni stik s sodobnimi toko-
vi, ki pa sta jih prekvasila vsak na svoj način in spremenila v tipološki od-
nos do tradicionalnega in sodobnega, ki v marsičem zaznamuje slovensko
glasbeno ustvarjalnost še danes. Tako lahko imamo Škerjanca in Osterca
za dva obraza iste kulture v isti dobi in ne dva povsem raznorodna pojava,
197
