Page 101 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Povzetek 101
vrednot (opredeljujejo, kaj je pomembno) in norm (opredeljujejo ustrezen
pristop in vedenje). O pojmu organizacijska kultura kot pomembnem de-
javniku oblikovalskega mišljenja velja pripomniti, da v oblikovalskih vi-
rih in literaturi zasledimo izraz korporativna kultura, v menedžerski li-
teraturi pa je veliko zapisov o organizacijski kulturi in njenih različnih
tipologijah. Organizacijska kultura je torej lahko razumljena kot sinonim
korporativne kulture ali pa je korporativna kultura vrsta organizacijske
kulture, o čemer smopodrobneje pisali v poglavju o kulturi. Tukaj upo-
rabljamo izraza kot sinonima.
Rosenberg, Chauvet in Kleinman (2015) ugotavljajo, da je vpliv orga-
nizacijske kulture na dizajnersko razmišljanje kritičen. Kotter in Heskett
(1992) pravita, da je najustreznejša tista organizacijska kultura, ki vsebu-
je vrednote in norme, ki podpirajo inovacije in spremembe. Donker, Poff
in Zahir (2008) so v empirični raziskavi ugotovili pozitivno in visoko sta-
tistično povezanost med organizacijskimi vrednotami in poslovnimi re-
zultati podjetja. Da pa je organizacijska kultura dejansko lahko strateška
prednost, pravi Barney (1986), mora biti kultura pomembna, voditi mora
podjetje k ekonomski uspešnosti, biti mora posebna, imeti lastnosti in
značilnosti, ki jih nima veliko podjetij. Kot lahko vidimo iz opredelitve
organizacijske kulture, lahko ta vsebuje tudi način razmišljanja, delovan-
ja. V tem primeru dizajnerski način razmišljanja. Julier (2013) trdi, da se
je kultura oblikovanja kot široko uporabljan termin uveljavila v prejšnjem
desetletju, analitično pa opisuje sodelovanje domen dizajna, proizvodn-
je in potrošnje, znotraj katere domujejo vprašanja vrednosti, kroženja in
prakse.
Uspešnost na trgu je ena od osnovnih postavk, zakaj podjetje sploh
obstaja. Kot lahko vidimo, podjetja delujejo v globalnem okolju, kjer je
močno prisotna dizajnerska kultura. Že zaposleni so del tega okolja in
tovrstne vrednote in vedenja delno prinesejo s seboj v delovno okolje. Po
drugi strani vidimo, da so uspešna podjetja tista, ki se zavedajo svojega
kulturnega okolja, ki sledijo spremembam in inovacijam, te pa dosegajo z
oblikovalskim načinom mišljenja kot osnovnim načinom delovanja. Ra-
ziskave kažejo, da so na trgu uspešna tista podjetja, ki imajo močno in po-
sebno kulturo, katere sestavni del so vrednote sprememb in inovacij. V
delu smo raziskali razumevanje koncepta dizajnerska kultura, teoretično
in empirično proučili pomen, ki ga podjetja, ki so osvojila prestižno dizaj-
nersko nagrado Red Dot Design Award, pripisujejo kulturi oblikovanja.
Prepletata se dva vidika, menedžerski in oblikovalski, ki naj bi se združi-
la v konceptu oblikovalske kulture.
vrednot (opredeljujejo, kaj je pomembno) in norm (opredeljujejo ustrezen
pristop in vedenje). O pojmu organizacijska kultura kot pomembnem de-
javniku oblikovalskega mišljenja velja pripomniti, da v oblikovalskih vi-
rih in literaturi zasledimo izraz korporativna kultura, v menedžerski li-
teraturi pa je veliko zapisov o organizacijski kulturi in njenih različnih
tipologijah. Organizacijska kultura je torej lahko razumljena kot sinonim
korporativne kulture ali pa je korporativna kultura vrsta organizacijske
kulture, o čemer smopodrobneje pisali v poglavju o kulturi. Tukaj upo-
rabljamo izraza kot sinonima.
Rosenberg, Chauvet in Kleinman (2015) ugotavljajo, da je vpliv orga-
nizacijske kulture na dizajnersko razmišljanje kritičen. Kotter in Heskett
(1992) pravita, da je najustreznejša tista organizacijska kultura, ki vsebu-
je vrednote in norme, ki podpirajo inovacije in spremembe. Donker, Poff
in Zahir (2008) so v empirični raziskavi ugotovili pozitivno in visoko sta-
tistično povezanost med organizacijskimi vrednotami in poslovnimi re-
zultati podjetja. Da pa je organizacijska kultura dejansko lahko strateška
prednost, pravi Barney (1986), mora biti kultura pomembna, voditi mora
podjetje k ekonomski uspešnosti, biti mora posebna, imeti lastnosti in
značilnosti, ki jih nima veliko podjetij. Kot lahko vidimo iz opredelitve
organizacijske kulture, lahko ta vsebuje tudi način razmišljanja, delovan-
ja. V tem primeru dizajnerski način razmišljanja. Julier (2013) trdi, da se
je kultura oblikovanja kot široko uporabljan termin uveljavila v prejšnjem
desetletju, analitično pa opisuje sodelovanje domen dizajna, proizvodn-
je in potrošnje, znotraj katere domujejo vprašanja vrednosti, kroženja in
prakse.
Uspešnost na trgu je ena od osnovnih postavk, zakaj podjetje sploh
obstaja. Kot lahko vidimo, podjetja delujejo v globalnem okolju, kjer je
močno prisotna dizajnerska kultura. Že zaposleni so del tega okolja in
tovrstne vrednote in vedenja delno prinesejo s seboj v delovno okolje. Po
drugi strani vidimo, da so uspešna podjetja tista, ki se zavedajo svojega
kulturnega okolja, ki sledijo spremembam in inovacijam, te pa dosegajo z
oblikovalskim načinom mišljenja kot osnovnim načinom delovanja. Ra-
ziskave kažejo, da so na trgu uspešna tista podjetja, ki imajo močno in po-
sebno kulturo, katere sestavni del so vrednote sprememb in inovacij. V
delu smo raziskali razumevanje koncepta dizajnerska kultura, teoretično
in empirično proučili pomen, ki ga podjetja, ki so osvojila prestižno dizaj-
nersko nagrado Red Dot Design Award, pripisujejo kulturi oblikovanja.
Prepletata se dva vidika, menedžerski in oblikovalski, ki naj bi se združi-
la v konceptu oblikovalske kulture.
