Page 102 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
‚Red Dot Design Award‘ je mednarodna nagrada za oblikovanje
izdelka in oblikovanje komunikacije, ki jo že od leta 1955 podeljuje De-
sign Zentrum Nordrhein Wesfalen v Essnu v Nemčiji. Obstajajo kate-
gorije za oblikovanje izdelka, oblikovalske agencije in oblikovalske kon-
cepte. Zmagovalni projekti so predstavljeni v muzeju Red Dot Design v
Essnu in na Tajvanu. Leta 2014 so prejeli več kot 15.500 prijav iz 70 držav
sveta (Red Dot b. l.).
Metodološke omejitve
Ta študija je eksploratorna (Sagadin, 2004), kar pomeni, da smo naredili
prvi vpogled v preučevani problem, zato smo se prilagajali situaciji v pod-
jetjih. Podjetja so različna po velikosti, strukturi, intenzivnosti obliko-
102 vanja, zato je treba to razumeti kot metodološko omejitev. Prav tako ne
moremo naših ugotovitev posploševati. Imena vključenih podjetij in in-
tervjuvancev ohranjamo anonimna, saj so le tako bili pripravljeni sodelo-
vati.
Vsebinske omejitve
Vsebinske omejitve so povezane z dejstvom, da je področje dizajn mana-
gementa empirično slabo raziskano. Obstaja pa veliko svetovalnih pod-
jetij, katerih predmet delovanja je dizajn management. Vsebinsko omeji-
tev smo implicitno zapisali in jo je mogoče razbrati iz namena raziskave.
Omejili smo se le na tri vidike: organizacijsko kulturo, oblikovanje in di-
zajn management, mogoče pa bi bilo zajeti tudi druge vidike, kot so filo-
zofski, sociološki, marketinški, potrošniški ipd.
Posebna omejitev in hkrati izziv je prevod angleških izrazov, ki so
uveljavljeni v slovenskem prostoru. Terminologija s tega področja ni
razvita, kar kaže na slabo poznavanje tega področja in s tem razvoja slo-
venske terminologije. V knjigi ohranjamo angleške izraze in v oklepajih
slovenske prevode, kot smo jih opredelili sami. Vsekakor so podani zgolj
kot predlog, ki ga lahko stroka sprejme, spremeni ali dopolni. Prav tako je
v slovenskem in mednarodnem prostoru poznavanje dizajn managemen-
ta in področij, ki to obravnavajo, novo, zato ni relevantne literature, ki bi
osvetlila nekatere osnovne pojme. Zato je bila posebna skrb namenjena
pravilni opredelitvi osnovnih pojmov. Prav tako velja zapisati, da v knjigi
večkrat dobesedno navajamo opredelitve, definicije ključnih avtorjev, po-
sebno na področju oblikovanja, ki vstopa in se prepleta s področjem ma-
nagementa.
‚Red Dot Design Award‘ je mednarodna nagrada za oblikovanje
izdelka in oblikovanje komunikacije, ki jo že od leta 1955 podeljuje De-
sign Zentrum Nordrhein Wesfalen v Essnu v Nemčiji. Obstajajo kate-
gorije za oblikovanje izdelka, oblikovalske agencije in oblikovalske kon-
cepte. Zmagovalni projekti so predstavljeni v muzeju Red Dot Design v
Essnu in na Tajvanu. Leta 2014 so prejeli več kot 15.500 prijav iz 70 držav
sveta (Red Dot b. l.).
Metodološke omejitve
Ta študija je eksploratorna (Sagadin, 2004), kar pomeni, da smo naredili
prvi vpogled v preučevani problem, zato smo se prilagajali situaciji v pod-
jetjih. Podjetja so različna po velikosti, strukturi, intenzivnosti obliko-
102 vanja, zato je treba to razumeti kot metodološko omejitev. Prav tako ne
moremo naših ugotovitev posploševati. Imena vključenih podjetij in in-
tervjuvancev ohranjamo anonimna, saj so le tako bili pripravljeni sodelo-
vati.
Vsebinske omejitve
Vsebinske omejitve so povezane z dejstvom, da je področje dizajn mana-
gementa empirično slabo raziskano. Obstaja pa veliko svetovalnih pod-
jetij, katerih predmet delovanja je dizajn management. Vsebinsko omeji-
tev smo implicitno zapisali in jo je mogoče razbrati iz namena raziskave.
Omejili smo se le na tri vidike: organizacijsko kulturo, oblikovanje in di-
zajn management, mogoče pa bi bilo zajeti tudi druge vidike, kot so filo-
zofski, sociološki, marketinški, potrošniški ipd.
Posebna omejitev in hkrati izziv je prevod angleških izrazov, ki so
uveljavljeni v slovenskem prostoru. Terminologija s tega področja ni
razvita, kar kaže na slabo poznavanje tega področja in s tem razvoja slo-
venske terminologije. V knjigi ohranjamo angleške izraze in v oklepajih
slovenske prevode, kot smo jih opredelili sami. Vsekakor so podani zgolj
kot predlog, ki ga lahko stroka sprejme, spremeni ali dopolni. Prav tako je
v slovenskem in mednarodnem prostoru poznavanje dizajn managemen-
ta in področij, ki to obravnavajo, novo, zato ni relevantne literature, ki bi
osvetlila nekatere osnovne pojme. Zato je bila posebna skrb namenjena
pravilni opredelitvi osnovnih pojmov. Prav tako velja zapisati, da v knjigi
večkrat dobesedno navajamo opredelitve, definicije ključnih avtorjev, po-
sebno na področju oblikovanja, ki vstopa in se prepleta s področjem ma-
nagementa.
