Page 56 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Velike športne prireditve in turizem
membna velika prireditev« tako nima natančne opredelitve, ampak se
sklicuje na absolutno merilo velikosti, ki je relativen pojem ter opisuje ob-
seg ali pomembnost dogodka. Getz (2007, str. 25) v svojih raziskavah ugo-
tovi, da je lahko velika in pomembna prireditev že glasbeni festival, ki v
geografsko manjšem kraju izrazito vpliva na medijsko pozornost in pre-
poznavnost destinacije, turistične prihode, ekonomske koristi in stroške,
spreminja kulturo in okolje ter posledično dviguje ali znižuje nivo kva-
litete življenja lokalne skupnosti. Na podlagi zgoraj naštetih dejavnikov
Getz (2007, str. 25) tako pomembne in velike prireditve definira kot pri-
reditve, ki prispevajo k visoki ravni turizma, prinašajo povečano medij-
sko pozornost ter poleg prestiža prispevajo k ekonomskim, družbeno-
-kulturnim in okoljskim vplivom, ki jih občuti lokalna skupnost. S tem
avtor nakaže, da velikost v relaciji z organizacijo prireditev ni funkcija,
56 ampak spremenljivka. Podobno kot Getz (2007) v svoji raziskavi ugota-
vljajo tudi avtorji Westerbeek, Turner in Ingerson (2002), ki pravijo, da je
velikost pomemben dejavnik pri organizaciji prireditev, vendar večji po-
udarek dajejo pomembnosti prireditve in njenim vplivom na destinaci-
jo gostiteljico.
Ekonomski vplivi organizacije velike športne prireditve
Številni avtorji (Ritchie in Yangzhou, 1987; Andranovich, Burbank, in
Heying, 2001; Cashman, 2006; Chalip, 2002; Spilling, 2000) so v svo-
jih študijah raziskovali dolgotrajne vplive velikih športnih prireditev,
saj ti predstavljajo povečanje ekonomske aktivnosti in mednarodno pre-
poznavnost. Raziskovanje velikih športnih prireditev sodi na področje
družboslovnih ved, v katerih prevladujejo raziskave s področja ekonom-
skih učinkov (Andranovich et al., 2001; Kasimati, 2003; Lee in Taylor,
2005; Ahlert, 2006; Matheson, 2007; Bartoluci in Čavlek, 2007). Držav-
ne institucije in lokalni uradniki se pri odločanju v večini primerov pre-
več naslanjajo na ekonomske kriterije velikih športnih prireditev, ki jih
predstavijo organizatorji. S tem v veliki meri prezrejo družbeno-kultur-
ne in okoljske vplive, ki jih poleg ekonomskih vplivov dejansko prinašajo
velike športne prireditve. Razlogi za takšno početje se skrivajo predvsem
v tem, ker so družbeno-kulturni in okoljski vplivi težje merljivi od eko-
nomskih in manj oprijemljivi pri odločitvah za organizacijo velikih špor-
tnih prireditev (Kim in Petrick, 2005).
Pri organizaciji velikih športnih prireditev je organizatorju v interesu
ustvarjanje prihodka, medtem ko lokalna skupnost velike športne prire-
ditve dojema različno. V veliki meri so te vrste prireditve ocenjene z eko-
nomske perspektive in posledično je njihova organizacija opravičljiva za-
membna velika prireditev« tako nima natančne opredelitve, ampak se
sklicuje na absolutno merilo velikosti, ki je relativen pojem ter opisuje ob-
seg ali pomembnost dogodka. Getz (2007, str. 25) v svojih raziskavah ugo-
tovi, da je lahko velika in pomembna prireditev že glasbeni festival, ki v
geografsko manjšem kraju izrazito vpliva na medijsko pozornost in pre-
poznavnost destinacije, turistične prihode, ekonomske koristi in stroške,
spreminja kulturo in okolje ter posledično dviguje ali znižuje nivo kva-
litete življenja lokalne skupnosti. Na podlagi zgoraj naštetih dejavnikov
Getz (2007, str. 25) tako pomembne in velike prireditve definira kot pri-
reditve, ki prispevajo k visoki ravni turizma, prinašajo povečano medij-
sko pozornost ter poleg prestiža prispevajo k ekonomskim, družbeno-
-kulturnim in okoljskim vplivom, ki jih občuti lokalna skupnost. S tem
avtor nakaže, da velikost v relaciji z organizacijo prireditev ni funkcija,
56 ampak spremenljivka. Podobno kot Getz (2007) v svoji raziskavi ugota-
vljajo tudi avtorji Westerbeek, Turner in Ingerson (2002), ki pravijo, da je
velikost pomemben dejavnik pri organizaciji prireditev, vendar večji po-
udarek dajejo pomembnosti prireditve in njenim vplivom na destinaci-
jo gostiteljico.
Ekonomski vplivi organizacije velike športne prireditve
Številni avtorji (Ritchie in Yangzhou, 1987; Andranovich, Burbank, in
Heying, 2001; Cashman, 2006; Chalip, 2002; Spilling, 2000) so v svo-
jih študijah raziskovali dolgotrajne vplive velikih športnih prireditev,
saj ti predstavljajo povečanje ekonomske aktivnosti in mednarodno pre-
poznavnost. Raziskovanje velikih športnih prireditev sodi na področje
družboslovnih ved, v katerih prevladujejo raziskave s področja ekonom-
skih učinkov (Andranovich et al., 2001; Kasimati, 2003; Lee in Taylor,
2005; Ahlert, 2006; Matheson, 2007; Bartoluci in Čavlek, 2007). Držav-
ne institucije in lokalni uradniki se pri odločanju v večini primerov pre-
več naslanjajo na ekonomske kriterije velikih športnih prireditev, ki jih
predstavijo organizatorji. S tem v veliki meri prezrejo družbeno-kultur-
ne in okoljske vplive, ki jih poleg ekonomskih vplivov dejansko prinašajo
velike športne prireditve. Razlogi za takšno početje se skrivajo predvsem
v tem, ker so družbeno-kulturni in okoljski vplivi težje merljivi od eko-
nomskih in manj oprijemljivi pri odločitvah za organizacijo velikih špor-
tnih prireditev (Kim in Petrick, 2005).
Pri organizaciji velikih športnih prireditev je organizatorju v interesu
ustvarjanje prihodka, medtem ko lokalna skupnost velike športne prire-
ditve dojema različno. V veliki meri so te vrste prireditve ocenjene z eko-
nomske perspektive in posledično je njihova organizacija opravičljiva za-
